Za nadaljevanje merilne sekvence in pričetek meritev viskoznosti vzorcev morata biti vrednosti obeh pomerjenih standardov znotraj pričakovanih okvirjev.

Za analizo pomerjenih objektov pogosto potrebujemo z enačbami opisane površine in krivulje.

Vendarle pa sem postoril kar nekaj korakov in bom predstavil predvidene specifikacije našega prototipa, ki temeljijo na predhodnih pomerjenih vezjih.

Uporaba brezdimenzijskih števil je bila uspešna, saj se trendi preračunanih in pomerjenih krivulj lepo ujemajo.

Tudi tu se večino materialnih lastnosti dobi s pomočjo primerjave izračunanega odziva in pomerjenih rezultatov.

Trenutna metoda je bila zatorej najprimernejša za relativno primerjavo vzorcev pomerjenih isti dan in s strani iste osebe.

To pomeni, da na podlagi zaporedoma pomerjenih nekaj obdelancih, že lahko sklepa o naravnanosti procesa in tudi ustrezno reagira.

To lahko privede do nerealno pomerjenih deformacij, če površina preizkušanca ni pozicionirana normalno glede na senzor kamere.

Te smo odšteli od pomerjenih sil ter tako dobili potek sile brez neželene vztrajnostne sile.

Raztros pomerjenih vrednosti se je povečal z večjim časovnim zamikom med kapljicama.

Razlike v intenziteti smo opazili tudi pri pomerjenih vzorcih zmesi.

Prvih sedem točk je pomerjenih na aluminijastem delu statorja.

Primerjava amplitud premikov pomerjenih s kamero in s pospeškomerom.

Pri meritvah moramo paziti tudi na zadostno število pomerjenih točk.

Poleg pomerjenih mehanskih impedanc so v standardu predstavljeni tudi preprosti dinamski modeli sistema dlan-roka.

Po časovni sinhronizaciji lahko posnete podatke meritev pripišemo intervalu trajanja cikla kot vsoto vseh pomerjenih vrednosti znotraj intervala.

Po remediaciji se je mobilnost vseh pomerjenih kovin znatno povečala.

Ordinatna os predstavlja pomerjene točke inducirane napetosti (ui ) in abscisna os pa prikazuje indeks pomerjenih točk (i).