sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "psihobiološka".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Že od prvih dni naprej si otrok ustvarja t. i. psihobiološka stanja, ki vsekakor postanejo temeljne kode pri iskanju poznejšega partnerja.
Za psihobiološka stanja bi lahko rekli, da so afektivni organski spomini, utemeljeni na telesnih senzacijah.
Za prekinitev ponavljanja starih vzorcev je zato nujno potrebna čimprejšnja psihobiološka razrešitev travme.
Za navezanost je torej potrebna psihobiološka uglašenost med otrokom in skrbnikom, ki nastaja dalj časa.
To so psihobiološka stanja, ki jih skozi življenje kompulzivno ponavljamo z namenom, da bi se razrešila.
To pomeni, da terapevt regulira v prvi vrsti svoja pa tudi klientova psihobiološka stanja.
To ne bi bilo možno, če terapevtka ne bi bila uglašena na klientova psihobiološka stanja.
Terapevt je vedno aktivni udeleženec terapije, saj mora biti sposoben regulirati tako svoja kot klientova psihobiološka stanja.
Tako skušata nezavedno regulirati svoja disregulirana psihobiološka stanja.
Tako kot se mora mati znati uglasiti, sprejeti in nato regulirati otrokova psihobiološka stanja, tako je pred povsem enako nalogo postavljen terapevt.
Stvaritev je psihobiološka gonilna sila, ki se razvija iz genetskih možnosti.
Somatski spomin ali psihobiološka stanja ustvarjajo zgodnji odnosi, ki se preko starševskega odnosa integrirajo v posameznika.
S tem, ko si jih terapevt dovoli začutiti, omogoča, da se psihobiološka stanja prepoznajo, naslovijo, na primernejši način regulirajo in konstruktivno predelajo.
Psihobiološka stanja izhajajo iz predverbalnega odnosa med materjo in otrokom.
Psihobiološka stanja in z njimi povezani afekti se prebudijo tudi v terapevtskem odnosu.
Psihobiološka stanja in afekti se na posameznika, par in terapevta najmočneje prenašajo preko mehanizma porojekcijsko-introjekcijske identifikacije.
Proces projekcijsko-introjekcijske identifikacije uporablja že dojenček, ki v mamo projicira strahove, tesnobo in stisko, zlasti pa psihobiološka stanja.
Pri tem je pomembna materina psihobiološka usklajenost z dinamičnimi spremembami otrokovih telesnih notranjih stanj centralnega in avtonomnega vzburjenja.
Poglobil se je tudi stik s sabo, svojimi čustvi in razmišljanji, posledično pa so udeleženci zmogli bolje regulirati svoja psihobiološka stanja.
Partnerja svoje afekte, torej psihobiološka stanja regulirata skozi proces projekcijsko introjekcijske identifikacije, s prenašanjem (projeciranjem) bolečih afektov drug v drugega.