Pulumi uporablja koncept želenega stanja (na desni strani slike 3.19), kjer gostiteljsko okolje programskega jezika (angl. language host) izvede program in ustvari sklad.

Pulumi v svoji dokumentaciji nazorno definira arhitekturo, ki je vidna na levi strani slike 3.19.

Vsi vhodi in izhodi programa se shranijo v stanje kot gole vrednosti, za občutljive vrednosti pa Pulumi omogoča enkripcijo in shranjevanje.

Ponudnik vira je zadolžen za komunikacijo med oblakom in programom Pulumi tako, da se lahko viri ustvarjajo, posodabljajo in brišejo.

Vsak program Pulumi se najprej naloži na sklad, ki je izolirano okolje z instanco programa.

Čeprav se zdi, da je Pulumi navidez imperativen, pa v ozadju ni tako.

Natančneje, Pulumi je imperativen v smislu, da izpostavlja knjižnice v imperativnih programskih jezikih.

Poleg tega so glavni del tehnologije, ki omogoča orkestracijo paketi Pulumi (angl.

Ta model virov je deklarativen in tako ga tudi obravnava Pulumi.

KubeVela in Terraform se pri testiranju zanašata na različna zunanja orodja, Pulumi pa je možno testirati s katerokoli knjižnico za programske jezike.

Pri rešitvi Pulumi je inovativna tudi možnost pretvorbe ostalih konfiguracij v Pulumi, kar ne omogoča še nobeno drugo orkestracijsko orodje.

Vse specifikacije razen Pulumi ne potrebujejo predhodnega znanja programiranja.

Pulumi Service), ki je lahko nameščena oddaljeno ali lokalno.

Pri samem jeziku opazimo, da imajo vse specifikacije razen Pulumi definiran notranji ali zunanji DSL - tj.

Pulumi.dev.yaml, Pulumi.staging.yaml, Pulumi.prod.yaml ) definiramo sklad za ciljno okolje postavitev.

Nasprotno Terraform in Pulumi zaradi zmožnosti upravljanja s stanjem delujeta po principu načrtuj in izvedi.

Paketi so na voljo v registru Pulumi Registry (na sliki 3.21), njihov razvoj pa je tudi dobro dokumentiran.

Izpis 4 prikazuje primer kreiranja dveh veder (angl. bucket) v Amazonovi oblačni shrambi objektov v Pulumiju, pri čemer uporabimo Pulumi knjižnico za python.