Skupno naši rezultati kažejo na potrebo po prilagojenih izobraževalnih programih v šolah, ki vključujejo praktične delavnice, ponavljajočo izpostavljenost PŽIV in poudarjanje okusa.

Rezultati nakazujejo, da vpliv vplivnežev na odločitev o uživanju PŽIV med mladimi ni posebej močan in se med programi ne razlikuje bistveno.

Pri dekletih je bila motivacija manj izrazita, še posebej glede okolja, vendar so bolj povezovala povečanje mišične mase zaradi večjega uživanja PŽIV.

Na evropski ravni ni zakonodaje o označevanju PŽIV, na nacionalnem nivoju pa merila v nekaterih državah obstajajo, vendar se med seboj razlikujejo.

Prehransko neofobijo smo izpostavili kot ključen dejavnik pri sprejemljivosti PŽIV, zato so nekateri rezultati obravnavani v povezavi z drugimi sklopi vprašanj.

Mladi, ki imajo doma redno dostopna PŽIV, jih pogosteje vključujejo v prehrano, šolski jedilniki pa lahko pomembno prispevajo k soustvarjanju navad.

Fantje so v naši raziskavi izrazito izpostavili, da bi PŽIV jedli pogosteje, če bi bila na voljo doma ali v šoli.

V obeh primerih fantje kažejo višjo motivacijo za vključitev PŽIV v svojo prehrano, odvisno od okolja, v katerem se nahajajo.

Težave pri prepoznavanju PŽIV so lahko deloma tudi posledica izrazov, ki se uporabljajo za oglaševanje izdelkov in lahko zavedejo potrošnike.

S tem smo želeli preveriti, ali se neofobija in njena povezava s sprejemljivostjo PŽIV spreminjata z napredovanjem izobrazbe in starosti.

Predlagamo pripravo preprostih informativnih materialov (npr. e-knjižica z recepti) za starše, z idejami za vključevanje PŽIV v družinske obroke.

Na podlagi izvedene analize ni bilo mogoče potrditi hipoteze, da imajo dekleta boljše znanje o zdravstvenih koristih PŽIV kot fantje.

S slikami PŽIV smo testirali sposobnost prepoznavanja teh živil, da bi ugotovili, ali vedo, katera živila spadajo med polnozrnata.

Na podlagi rezultatov naše raziskave in pregleda strokovne literature smo oblikovali strategije za povečanje vnosa PŽIV med mladimi potrošniki.

Številni udeleženci niso pravilno identificirali PŽIV, kot na primer: označbo "črn kruh", so uporabili za označevanje polnozrnatega kruha.

Z vprašanjem o tem, ali uživajo našteta PŽIV, smo želeli poizvedeti, kako pogosto jih vključujejo v svojo prehrano.

S podpisom memoranduma so se partnerji zavezali k skupnemu cilju: izboljšati ponudbo in prepoznavnost PŽIV na slovenskem trgu.

Med državami in organizacijami obstajajo velike razlike v smernicah in kodeksih ravnanja, ki se uporabljajo za opredelitev PŽIV.

Dejavniki, kot so sladki okus, praktična priprava in vključevanje PŽIV v šolski jedilnik, povečujejo pripravljenost za njihovo uživanje.

Z vprašanjem, ali so že slišali za PŽIV, smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri poznajo tovrstna živila.