Za sulfitolizo je pomembna proizvodnja intra in/ali ekstracelularnih disulfidnih reduktaz, sproščanje sulfita in tiosulfata ter tudi celično vezan redoks sistem.

To barvilo omogoča določanje delovanja reduktaz v bakterijskih celicah, ki so sestavni del elektronske prenašalne verige.

Sevi, ki so pokazali večjo keratinolitično aktivnost, imajo tudi večjo aktivnost disulfidnih reduktaz.

Resazurin lahko prehaja skozi celično membrano do mitohondrijev, kjer se pod vplivom reduktaz reducira do resorufina, ki fluorescira rožnato.

Pri sulfitolizi gre za razgradnjo disulfidnih mostičkov s pomočjo disulfidnih reduktaz.

Pri obeh malignih obolenjih smo pokazali povezavo aldo-keto reduktaz s patogenezo in opisali povezavo različnih ravni proučevanih proteinov s preživetjem.

Poznanih je več reduktaz, ki imajo različne mehanizme delovanja.

Pomembna lastnost mikrokokov je sposobnost redukcije nitratov v nitrite, zaradi prisotnih nitrat reduktaz.

Po vstopu v metabolno aktivne celice se resazurin s pomočjo mitohondrijskih reduktaz reducira v resorufin.

Na kisik je občutljiva večina denitrifikacijskih reduktaz, sinteza nitritne reduktaze je pri nekaterih denitrifiakcijskih bakterijah zavrta tudi ob visoki koncentraciji nitrata.

MTS je tetrazolijev derivat, ki se z delovanjem dehidrogenaz in reduktaz pretvori v formazanski derivat.

Znani sta dve vrsti nitratnih reduktaz : asimilativna in disimilativna .

Fiziološka koncentracija železa je višja od koncentracije bakra , saj so železovi ioni pogosto prisotni kot kofaktorji različnih reduktaz in delov dihalne verige .

Metalofilne glive se pred oksidativnim stresom branijo s sintezo eksopolisaharidov in povečanim izražanjem transportnih proteinov, reduktaz, oksidaz in permeaz [9].

Test temelji na redukciji resazurina, ki je modre barve, v rožnato obarvan resorufin pod vplivom mitohondrijskih encimov dehidrogenaz in reduktaz (slika 9).

FabV je za približno 60 % večji od tipičnih članov naddružine kratkoverižnih dehidrogenaz/reduktaz (SDR), kar se odraža tudi v strukturi njegovega katalitskega mesta.

Glede na njegovo katalitsko domeno, bi protein HlyF lahko uvrstili v proteinsko naddružino kratkoverižnih dehidrogenaz/reduktaz.

Najpomembnejša lastnost predstavnikov družine Micrococcaceae je prisotnost encimov nitrat reduktaz, ki reducirajo nitrate v nitrite.

Drugi mehanizem, ki lahko prispeva k razvoju kemorezistence, pa je delovanje aldo-keto reduktaz (AKR).

Koncentracija stranskega produkta 1,2,4 - butantriola je znašala 0,18 g / l , ki pa bi jo lahko še zmanjšali z inaktivacijo endogenih D - 3,4 - dihidroksibutanal - reduktaz .