Zaradi celovitejšega razumevanja kompleksnosti reintrodukcije v tem poglavju podajamo le nekatere osnovne podatke o taksonomiji, razširjenosti in filogeniji jerebice.

Z vidika reintrodukcije in njenih teoretičnih izhodišč je pomembna tudi začetna gostota naselitve jerebic.

Z vidika legalnosti reintrodukcije je potrebno upoštevati zakonsko zahtevo, da se ponovno naseljuje živali, ki so gensko čim bolj sorodne iztrebljeni vrsti.

Vedeti pa je potrebno tudi, da bo vsako odlašanje reintrodukcije samo še poslabševalo izhodiščne danosti in možnosti glede na sedanje stanje.

V ta namen bo potrebno doseči soglasje o sodelovanju sistemskih (institucionalnih) in nesistemskih, ljubiteljskih (neinstitucionalnih) deležnikov reintrodukcije.

V projektu reintrodukcije jerebice bo potrebno to vprašanje reševati v neposredni povezavi in sodelovanjem z lokalnimi lovskimi družinami.

V pripravah na pridobivanje ustreznih dejavnikov reintrodukcije smo se želeli navezati na sistemske in nesistemske ustanove ohranjanja narave.

V okviru predvidene reintrodukcije smo si zato zastavili cilj spoznati obnašanje doma vzgojenih jerebc po izpustitvi v ekocelico, kot prehodno fazo naselitve.

V našem primeru se ob vprašanju reintrodukcije odpira problem izbire ustrezne (pod)vrste in realnih možnosti, da se do nje pride.

V disertaciji smo zato raziskali tudi možnosti alternativnih, to je izven sistemskih načinov reintrodukcije.

Uspešnost reintrodukcije je v pozitivni povezavi z gostoto vitalnih osebkov na določeni površini v določenem času.

Upravljavski vidik v kontekstu naše disertacije predstavlja sintezo okoljskih, bioloških in družbenih vidikov reintrodukcije.

Ugotovili smo, da dobro poznavanje problematike reintrodukcije oz. njene zahtevnosti, določene inštitucije in posameznike lahko celo hromi pri prizadevanjih za njeno izvedbo.

To je ena od pomembnejših faz reintrodukcije v kateri zagotavljamo začetno število jerebic za njeno izvajanje.

Težišče raziskave družbenih vidikov je bilo usmerjeno v prepoznavanje vloge lokalnih deležnikov reintrodukcije.

Težišče ohranjanja in reintrodukcije jerebice smo zato prenesli na neinstitucionalno, t. j, na ljubiteljsko raven.

Ta z vključevanjem javnosti dobi tudi legitimnost, kar je v primeru reintrodukcije jerebice predpogoj njenega uspešnega izvajanja.

Rezultati raziskav okoljskih in družbenih vidikov v disertaciji predstavljajo jasna izhodišča za zagotavljanje izvedbene ravni reintrodukcije.

Reintrodukcije ni mogoče izpeljati brez večjega (zadostnega) števila vitalnih osebkov.

Prvo fazo vzreje jerebic za reintrodukcijo smo zasnovali z organizacijo gojitve jerebic pri gojiteljih domače perutnine praviloma v okolju predvidene reintrodukcije.