Komunikacija, podpora s strani sodelavcev in dobri odnosi tudi zunaj delovnega mesta predstavljajo dejavnike, ki so močno povezani z zadovoljstvom (Robbins & Judge, 2013).

Zanimiva delovna mesta, ki svojim zaposlenim zagotavljajo izobraževanja, raznolikost dela, samostojnost pri delu in nadzor, dosegajo največje zadovoljstvo zaposlenih (Robbins & Judge, 2013).

Nezadovoljstvo na delovnem mestu vpliva tako na večjo stopnjo absentizma kot tudi na spodbujanje odklonskega vedenja na delovnem mestu (Robbins & Judge, 2013).

Ravno tako bodo nezadovoljni zaposleni do kupcev nesramni, neobzirni in neodzivni, zaradi česar bodo posledično nezadovoljni tudi kupci (Robbins & Judge, 2007, str. 91).

Čeprav nekateri dvomijo o njihovi veljavnosti, predstavljajo temelj motivacijskih teorij, zato jih nekateri poimenujejo tudi zgodnje motivacijske teorije (Robbins & Judge, 2015, str. 217).

Močna organizacijska kultura lahko tudi preseže nacionalne meje in omogoča stabilno združbo, hkrati lahko predstavlja nezmožnost njene spremembe (Robbins & Judge, 2009, str. 584).

Oblikovanje delovnega mesta je praktično uporaba motivacijskih teorij v strukturi dela z namenom izboljšanja učinkovitosti in zadovoljstva (Robbins & Judge, 2013).

Več narejenih študij kaže, da dobra in pozitivna klima do varnosti zniža število poškodb, ki se naredijo pri delu (Robbins & Judge, 2013, str. 517).

Namreč veliko ljudi ima težave kadar morajo komunicirati pred skupino ljudi ali kadar je predmet komunikacije resnejša težava ( Robbins , Judge , 2007 , str. 384 ) .

Pomembna je tudi za zaposlene, saj razlaga, kako in kaj naj kdo naredi in kaj je v organizaciji pomembno (Robbins & Judge, 2013, str. 517).

Raziskave, opravljene na področju zadovoljstva zaposlenih, so pokazale in izpostavile štiri faktorje, ki imajo nanj neposreden vpliv (Robbins & Judge, 2009, str. 127).

Notranjo motivacijo lahko opišemo kot motiviranje z delom samim, brez zunanjih ali notranjih pritiskov in pričakovanja nagrade (Robbins & Judge, 2013, str. 170).

Vzpostaviti pozitivno organizacijsko klimo pomeni uskladiti osebne potrebe in cilje zaposlenih s potrebami in cilji organizacije (Robbins, & Judge, 2007, str. 72).

Če manager pozitivnega vedenja zaposlenih pozitivno ne okrepi, se verjetnost, da se bo vedenje ponovilo, močno zmanjša (Robbins & Judge, 2015, str. 231).

Robbins, Judge in Campbell (2013) poudarjajo tudi pomembnost zadovoljstva z delom pri zaposlenih, ki imajo neposreden stik s strankami.

Te ljudje imajo pogosto željo nekaj narediti uspešneje ali bolj učinkovito, kot je bilo to narejeno do njihovega trenutka (Robbins & Judge, 2013, str. 207-208).

Motivacija je označena kot proces, ki vsebuje posameznikovo moč in trajanje truda za dosego nekega cilja (po Robbins, Judge, 2009, str. 209).

Teorija temelji na predpostavki, da na motiviranost zaposlenih vplivata dve vrsti dejavnikov, ki sta motivacijski dejavniki in higieniki (Robbins & Judge, 2007, str. 189-191).

Ravno te frustracije pa so vzgib oziroma osnova za motivacijo , saj si ljudje prizadevajo za enakost oziroma fair-play (Robbins & Judge, 2013, str. 219-224).

Štiri spremenljivke ki jih izpostavita avtorja so: spol, dolžin mandata, pozicija v podjetju in stopnja izobrazbe ter profesionalizma (Robbins & Judge, 2015, str. 220 - 221).