Višje dosežke na lestvici fizični nadzor so napovedovali višji dosežki na lestvici ocenjevanje in ruminacija ter nižji dosežki na lestvici nove ideje.

V študentskem vzorcu ruminacija ni bila edinstveno povezana s depresijo, skrb pa ni bila edinstveno povezana z anksioznostjo.

V kliničnem vzorcu pa je bila ruminacija bolj povezana z depresijo.

Ti imajo specifične značilnosti, kot so intenzivna čustvena reaktivnost, dramatizacija stiske, ruminacija ter iskanje potrditve z namenom pomiritve notranje negotovosti.

Tako zaskrbljenost, značilna za anksioznost, kot ruminacija, značilna za depresivnost, predstavljata tip ponavljajočega se negativnega mišljenja.

Ruminacija se s samospoštovanjem in emocionalno inteligentnostjo povezuje negativno.

Ruminacija se nanaša na maladaptivno strategijo, pri kateri gre za osredotočanje na čustvo.

Ruminacija poviša stres v posamezniku in zniža psihološke kapacitete starša za spoprijemanje s težavnimi situacijami z otrokom.

Ruminacija ne vodi do aktivnega reševanja težave za spremembo okoliščin.

Ruminacija na drugi strani opisuje razmišljanje o preteklih dogodkih, ki vodi v neproduktivno in ponavljajočo se zaskrbljenost.

Ruminacija je proces vztrajnega razmišljanja o svojih občutkih in težavah toda ne v smislu specifične vsebine misli.

Ruminacija je oblika motnje hranjenja, pri kateri posameznica ponovno prežveči že zaužito hrano.

Ruminacija je motnja hranjenja, pri kateri oseba ponovno prežveči hrano, ki jo je že zaužila.

Ruminacija izhaja iz latinske besede 'ruminare', kar pomeni, kot smo omenili že zgoraj, da oseba ponovno prežveči že zaužito hrano.

Ruminacija in refleksija naj bi predstavljali dva nasprotna si konstrukta.

Ruminacija in distrakcija nista vplivali na razpoloženja nedepresivnih subjektov.

Ruminacija ali neprestano razmišljanje o sebi je povezana s pogostimi vsiljivimi mislimi in se lahko razvije v depresivnost in anksioznost.

Refleksija in ruminacija v povezavi z emocionalno inteligentnostjo in samospoštovanjem.