V sklopu analiziranih vedenjskih dejavnikov smo ugotovili, da ima tudi prehranski status posameznika pomembno vlogo pri sarkopeničnih značilnostih, natančneje pri gibalni zmogljivosti.

Pri sarkopeničnih posameznikih lahko spremenjena oziroma okrnjena mišična togost vodi v poslabšano mišično funkcijo, kar potencialno prispeva k razvoju sarkopenije.

Prav tako narašča število sarkopeničnih ljudi med starostniki.

Naše analize, prilagojene za starost in spol, niso pokazale razlik v sarkopeničnih značilnosti med skupinami.

Kot že omenjeno, je gibalna dejavnost način zoperstavljanja starostnem upadu izbranih sarkopeničnih značilnosti.

Ko smo primerjali spremembe sarkopeničnih značilnosti glede na individulano prilagojen življenjski slog, pa razlik nismo našli.

Kljub porastu sarkopeničnih značilnosti so bili naši preiskovanci pri večini testov, merjenih na drugih meritvah, uspešnejši od rezultatov povprečno gibalno dejavnih starostnikov.

Do upada sarkopeničnih značilnosti je tako v vsakem primeru prišlo in zato prvo hipotezo nismo mogli potrditi.

Pri sarkopeničnih osebah s takšnimi treningi zmanjšamo možnost padcev in zlomov ter povečamo njihovo samostojnost in njihovo veselje do življenja .

Študije kažejo izredno ugoden učinek ne le pri sarkopeničnih , ampak celo pri bolnikih z rakom , pri bolnikih na mehanični ventilaciji in drugih .

Ko smo nato ugotavljali ali je prišlo do, z življenjskim slogom prilagojenih, razlik v sarkopeničnih značilnostih, po 8-letih nismo našli razlik.

Čeprav število starih ljudi narašča in večina raziskav navaja , da je sarkopeničnih polovica 80 - letnikov , za sarkopenijo pri nas nimamo smernic obravnave .

Z življenjskim slogom prilagojene razlike v sarkopeničnih značilnostih so predstavljene v preglednicah 4, 5 in 6.

Namesto običajnih 0,8 grama na kilogram telesne teže priporočajo pri zdravih sarkopeničnih osebah dnevni vnos od 1,2 do 1,5 grama na kilogram telesne teže .

Sarkopenični preiskovanici se od nesarkopeničnih razlikujejo v MT, ki je bila nižja v skupinah sarkopeničnih, in sicer ne glede na uporabljeno klasifikacijo.

V naših rezultatih smo sicer opazili nižje absolutne vrednosti PA pri sarkopeničnih posameznikih, vendar te razlike niso dosegle statistične značilnosti.

Kot kaže, se pri sarkopeničnih PA ne zmanjša z zmanjšanjem mišične mase, ki je eden od kriterijev za razvrščanje sarkopenije.

C3: Ugotoviti razlike v sarkopeničnih značilnostih med starostniki, bivšimi športniki ter starostniki, ki se v preteklosti niso aktivno ukvarjali s športom.