Če pogledamo porazdelitev rasti segregant v četrti generaciji, lahko vidimo, da je rast celotne populacije bolj homogeno porazdeljena kot pri prejšnjih generacijah.

Z izbiro najodpornejših segregant iz vsake generacije iterativnega križanja dobimo populacijo segregant, ki imajo iskano lastnost bolj izraženo kot starševski sevi.

Večje število segregant smo izpostavili selekciji v kislem okolju ter tak omogočili preživetje subpopulacije segregant, ki je bila na kislost najbolj odporna.

Velika razlika v fenotipih starševskih sevov je lahko podlaga za veliko fenotipsko variabilnost segregant.

V tem koraku pridobimo subpopulacijo segregant, ki kljub selekciji dobro uspevajo in tako izražajo ekstremni fenotip.

V drugem delu magistrske naloge smo najboljšo segreganto izmed segregant vseh generacij karakterizirali.

Tokrat smo na ploščo vključili vsaj dve biološki ponovitvi segregant.

Tako povprečje populacije kot tudi odpornost zmagovalnih segregant naraščajo s selekcijskim odbiranjem.

Tako je pridobitev segregant bistveno hitrejša v primerjavi s konvencionalno disekcijo posameznih tetrad, ki je tudi tehnično zahtevnejša.

Statistična analiza distribucije rasti segregant vseh generacij je privedla do nekaj zanimivih dognanj.

Segregant s slabšo odpornostjo proti oksidativnemu stresu v nadaljnjih poskusih nismo uporabili.

S to tehniko smo kasneje testirali odpornost segregant proti oksidativnemu stresu.

S selekcijo smo omogočili preživetje segregant, ki so bile fenotipsko in genotipsko bolje prilagojene na rast v kislem.

Rastne krivulje zmagovalnih segregant vseh generacij in obeh linij smo primerjali z rastmi kontrolnih sevov.

Pričakujemo, da je poleg segregant paritvenega tipa a s selekcijo pri iterativnem križanju hkrati mogoče neposredno izbrati prototrofne seve.

Primerjali smo rast vseh segregant paritvenega tipa a in vseh segregant paritvenega tipa α.

Prikaz prvega načina so grafi s porazdelitvijo relativne hitrosti rasti posameznih segregant populacije, prikaz drugega načina pa so rastne krivulje zmagovalnih sevov.

Pri vsakem naboru segregant smo nato najboljšo, katera je bila potrjeno tudi haploid, izbrali in križali dalje.

Pri tem smo razvili visokozmogljivo tehniko določanja založnih lipidov, ki nam je omogočila hitro analizo številnih segregant.

Pri pogojih nižje koncentracije praktično ni razlik v rasti starševskih sevov in večine zmagovalnih segregant.