V okviru drugega sklopa poskusov smo določali vpliv hrapavosti, oz. različne obdelave površine nerjavnega jekla na filmotvornost referenčnega seva C. jejuni.

Nato smo k posamezni razredčini testirane učinkovine dodali še 10 µL suspenzije bakterij, pripravljene iz biomase prekonočne kulture posameznega seva C. jejuni.

Vrednosti indeksa < 1 kažejo na slabšo adhezijo seva C. jejuni 9 v kokulturi v primerjavi z mono-kulturo, vrednosti > 1 pa večjo adhezijo.

Gibljivost seva C. jejuni 81-176 z genom za luciferazo v trdnem gojišču je za skoraj polovico manjša od gibljivosti seva divjega tipa.

Kratkotrajna ( 5 h ) izpostavitev kliničnega seva C. jejuni 27835 atmosferski koncentraciji kisika je povečala invazivnost bakterijskih celic v obe celični kulturi .

Dognali so, da je bila adhezija preučevanega seva C. jejuni 81-176 na površino teflona slabša v primerjavi s keramiko.

Izpostavljenost kliničnega seva C. jejuni 27835 stresnim pogojem ima večji vpliv na kultivabilnost kot na živost celic .

Ugotovili smo, da je gibljivost seva C. jejuni NanoLuc močno zmanjšana v primerjavi z divjim tipom, kar najverjetneje vpliva na tvorbo biofilma.

Za izdelavo želenega mutantnega seva C. jejuni je bil prvotni sev transformiran s plazmidno DNA z elektroporacijo , kot je predhodno opisano 42 .

Prispevek izcedka piščančjega mesa k večji filmotvornosti klavniškega seva C. jejuni B0975 je odvisen od gojišča (prisotnih hranil) in koncentracije dodanega izcedka.

Podobno je preučevan izvleček preko biosenzorske metode s poročevalskim sevom zmanjšal aktivnost AI-2 signalov divjega seva C. jejuni.

Med količino tvorjenega biofilma seva C. jejuni NCTC 11168 po 24 urah inkubacije na različno obdelanih površinah nerjavnega jekla ni bilo statistično značilnih razlik.

Površinska obdelava kontaktne površine oziroma hrapavost nerjavnega jekla vpliva na filmotvornost referenčnega seva C. jejuni NCTC 11168 in njegovega mutanta luxS.

Tvorba biofilma seva C. jejuni NCTC 11168 na različno obdelanih površinah ob prisotnosti kisika se je statistično značilno razlikovala le po 24 h inkubacije.

Razmerje med delovno raztopino rastlinskega pripravka in delovno kulturo bakterijskega seva C. jejuni NCTC 11168 v luknjicah polistirenske mikrotitrske plošče je bilo 1 : 1.

Filmotvornost referenčnega seva C. jejuni NCTC11168 v aerobnih pogojih je pri vseh časih inkubacije nižja kot pri mikroaerofilnih pogojih.

Filmotvornost referenčnega seva C. jejuni NCTC 11168 je bila ob prisotnosti kisika nižja kot pri mikroaerofilnih pogojih inkubacije.

Suspenzijo bakterij seva C. jejuni 660/08 smo pripravili enako, kot opisano pod točko 3.3.5.6.

V nadaljevanju smo določili tudi vpliv koncentracije piščančjega izcedka v gojišču MHB in PBS na filmotvornost izbranega seva C. jejuni.

Kot negativno kontrolo smo uporabili izrabljeno gojišče seva C. jejuni 11168ΔluxS, ki ne proizvaja signalne molekule.