SGLT2i spodbujajo osmotsko diurezo, kar zmanjša predobremenitev, prav tako naj bi vplivali na vazodilatacijo, kar privede do zmanjšane sistolične obremenitve.

SGLT2 je poglavitni prenašalec , odgovoren za reabsorpcijo glukoze iz glomerularnega filtrata nazaj v krvni obtok .

SGLT-2 so zdravila, ki zavirajo reabsorpcijo glukoze v ledvicah, kar vodi v povečano izločanje glukoze z urinom.

SGLT-2 je odgovoren za večino reabsorpcije glukoze iz ledvičnih tubulov.

SGLT je mogoče najti tudi v drugih delih telesa, nekaj tipov so odkrili tudi v različnih delih možganov (38).

SGLT2 je beljakovina, ki je odgovorna za reabsorbcijo glukoze iz urina v ledvicah, posledično pride do povečanega izločanja glukoze z urinom (41).

SGLT3 naj ne bi opravljal funkcije koprenašalca, pač pa funkcijo glukoznega senzorja v holinergičnih nevronih (41).

SGLT1 receptorji lahko po določenih podatkih prenesejo okoli 60 g glukoze na uro .

Na ta način smo podali vseobsegajoč vpogled tako lokalnih, kot tudi globalnih vidikov proteinske strukture na mehanizem vodnega transporta v koprenašalcu SGLT1.

Opazili smo, da se področje primarnega oziroma originalnega vezavnega mesta v vSGLT dobro prekriva s primarnim vezavnim mestom v homolognem modelu SGLT1.

Poleg soli mora biti v raztopini prisoten tudi sladkor , saj je absorpcija soli v črevesu sklopljena z absorpcijo sladkorjev preko SGLT1-transporterja .

Očitno je torej to vezavno mesto primerno za vezavo molekul, ki so po strukturi podobne že ustaljenim zaviralcem SGLT koprenašalcev.

Čez nekaj let, ko bo na voljo več člankov na temo zaviralcev SGLT-2, lahko pričakujemo, da tudi te pomanjkljivosti več ne bo.

Z namenom razjasnitve mehanizma smo pripravili reprezentativen set različnih modelnih sistemov koprenašalca SGLT1, ki opisujejo posamezne faze v ciklu delovanja koprenašalca.

Zaviralci SGLT-2 so skupina zdravil s koncentracijsko odvisnim delovanjem, kar pomeni, da je njihovo delovanje odvisno od koncentracije glukoze v krvi.

Zaviralci SGLT-2 lahko v kombinaciji s številnimi drugimi zdravili še dodatno znižajo nivo glukoze v krvi in posledično izboljšajo urejenost glikemije.

Zaviralci SGLT - 2receptorjev so prva skupina zdravil , ki jih z drugo besedo poimenujemo kar glukoretiki , saj spodbujajo izločanje glukoze s urinom .

Neželeni učinki so možni tudi pri zdravljenju z zaviralci SGLT2, saj povečajo tveganje za pojav genitalne glivične okužbe ali okužbe sečil.

Opazimo, da je zadetek umeščen globje v strukturo koprenašalca SGLT1 v primerjavi s florizinom, ki se veže izključno v domeno snopa.

Zaviralci SGLT2 od februarja nimajo več omejitev predpisovanja , zaradi številnih ugodnih učinkov onkraj glikemičnih parametrov lahko pričakujemo povečanje njihove uporabe .