Tudi v naslednjih sezonah bi bilo smiselno povečati intenziteto vzorčenja v pomurski regiji in s serološkimi raziskavami ugotoviti izpostavljenost ljudi SINV .

Za učinkovito kroženje SINV med komarji in pticami je potrebna določena kritična gostota populacije komarjev in ptic.

Ko smo ugotovili skupine komarjev, pozitivne na SINV, smo se lotili osamitve virusa ter natančne filogenetske analize.

To jezero je postojanka za številne ptice selivke, ki so lahko potencialni pomnoževalni gostitelj za SINV.

Odvisno od genotipa SINV lahko okužba pri miših povzroči encefalitis, paralizo ali pa poteka popolnoma brezsimptomno.

Iz skupin komarjev smo osamili nukleinsko kislino ter z molekularnimi metodami pomnoževali tarčni odsek genoma SINV.

Bolečine v sklepih lahko štejemo za enega od najbolj značilnih kliničnih znakov okužbe s SINV.

SINV-I je edini genotip, ki so ga povezali z izbruhi bolezni pri ljudeh.

Evolucija SINV poteka razmeroma počasi, na kar kaže nizka genska raznolikost znotraj virusnih genotipov.

V prvem koraku smo morali ugotoviti v kateri genotip spadata slovenska izolata SINV.

Rdeča pika prikazuje lokacijo, kjer so bili vzorčeni komarji, pozitivni na SINV.

Za okužbo s SINV ni na voljo nobenega posebnega protivirusnega zdravljenja.

Inkubacijska doba pri okužbi s SINV je v povprečju štiri dni.

V naslednjem koraku smo se zaradi majhne količine RNA odločili, da bomo razvili amplikonsko shemo za sekvenciraje celotnega genoma SINV.

Med medicinsko pomembne arboviruse sodi tudi virus Sindbis (SINV), ki pri ljudeh povzroča mrzlico z izpuščaji in bolečinami v sklepih.

SINV se v naravi ohranja v enzootskem krogu, ki vključuje ornitofilne komarje in ptice iz redov Passeriformes in Anseriformes.

S krajšo dolžino amplikonov je večja možnost, da uspešno pomnožimo celotni genom SINV, čeprav je virusna RNA morda fragmentirana.

Vzorca alfavirusov SINV in CHIK sta bila pričakovano negativna, s čimer smo dokazali specifičnost prileganja začetnih oligonukleotidov (slika 5).