sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "smrekovem medu".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo smrekovem medu med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Najpogostejši trisaharid v akacijevem in gozdnem medu je bil erloza, v smrekovem medu melecitoza.
Ujemanje vsebnosti prolina v cvetličnem , gozdnem in smrekovem medu je nekoliko slabše .
Pri cvetličnem medu je zmerno pozitivna korelacija , pri smrekovem medu pa šibka pozitivna .
Povprečna vrednost pH v lipovem in smrekovem medu se ne razlikuje , enako velja za smrekov in gozdni med .
Najširši interval območij pripada smrekovem medu z največjim koeficientom variabilnosti , najožji pa je bil v cvetličnem .
Zdravilni učinki so podobni kot pri smrekovem medu .
Iz preglednice 8 je razvidno , da je največja vsebnost melecitoze in maltotrioze v smrekovem medu ter erloze v gozdnem medu .
Razmerje med skupinama saharidov v akacijevem medu je bilo 10-krat večje od razmerja v hojevem ali smrekovem medu.
V smrekovem medu je bil določen najširši interval območij vrednosti palatinoze s koeficientom variabilnosti , 35,3 % .
Razmerje med fruktozo in glukozo je bilo v smrekovem medu 1,36 , kar je nekoliko večje kot pri gozdnem .
Vsebnost laktonov je zelo variabilen parameter s koeficientom variacije 76,2 % pri smrekovem medu .
Podatki o povprečni vsebnosti trisaharidov v akacijevem , cvetličnem , gozdnem in smrekovem medu so zapisani v preglednici 13 in 14.
Vsebnost prostih kislin v analiziranih vzorcih je bila v intervalu od 8,4 do 45,8 meq / kg , največ prostih kislin smo določili v smrekovem medu .
Najmanjša variabilnost pa je bila izračunana pri smrekovem medu , 22,3 % .
Analize smo opravili v 63 vzorcih slovenskega medu letnika 2005 , štirih različnih vrst : akacijevem , cvetličnem , gozdnem in smrekovem medu .
Nekoliko manjši protiadhezivni učinek je bil pri cvetličnem (43 %) in smrekovem (36 %) medu.
Ugotovljeno je bilo še , da je nekoliko višje razmerje med fruktozo in glukozo ( 1,36 ) v smrekovem medu kot v gozdnem medu ( 1,16 ) .
Največjo povprečno vsebnost melicitoze, 3,54 g/100 g, smo določili v smrekovem medu; le nekoliko manj pa jo je bilo v hojevem medu.
Najmanj laktonov smo ugotovili v smrekovem medu (povprečno 2,74 mekv/kg), največ pa v medu divje češnje (povprečno 13,7 mekv/kg).
Količine mangana v vzorcih medu so bile nizke, določili smo jih v območju med 0,84 (akacijev med) in 6,78 mg/kg v smrekovem medu.