V vseh obravnavanih vzorcih medu, ki smo jih dobili neposredno pri čebelarjih, smo določili vsebnosti trisaharidov melicitoze, erloze, rafinoze, maltotrioze in panoze.

V vinih se nahajajo tudi različne količine di- in trisaharidov, sladkih alkoholov, glikozidov, glicerola in drugih poliolov.

Razlike med vrednostmi razmerja med vsebnostjo mono- in trisaharidov so bile še izrazitejše.

Pri vsebnosti trisaharidov so med nektarnimi in maninimi vrstami medu opazne razlike.

Pomembni so predvsem podatki o vsebnosti aminokislin ter mono-, di- in trisaharidov.

Poleg razmerij med posameznimi skupinami smo izračunali še razmerje med vsebnostjo disaharidov in vseh saharidov ter med vsebnostjo trisaharidov in vseh saharidov.

Od trisaharidov smo dodali med standarde še rafinozo.

Med iz mane vsebuje več oligosaharidov, predvsem trisaharidov, zaradi česar ima pozitivno vrednost optične rotacije.

Ker vsebuje več di in trisaharidov, je vsebnost fruktoze in glukoze manjša.

Kadar je paša slaba, je razgradnja di- ali trisaharidov v enostavne sladkorje skoraj popolna.

Hipotezo smo zavrnili v drugem delu, saj smo ugotovili zmerno pozitivno povezanost med deležem dodanega sirupa in vsebnostjo di- oziroma trisaharidov.

GC je primerna za določanje spektra di- in trisaharidov in za določanje potvorb medu z visokofruktoznim invertnim sirupom (angl.

Vsebuje še nekaj disaharidov (saharoza, laktoza in maltoza)in trisaharidov (melecitoza).

Vsebuje malo monosaharidov in veliko di - in trisaharidov .

Vsebnost trisaharidov ( maltotrioze ) pa izračunamo s primerjavo s standardom za disaharide ( maltoza ) .

Torej med iz mane vsebuje manj fruktoze , glukoze in saharoze ter več trisaharidov kot med iz nektarja .

Sestava sladkorjev ( mono - , di - in trisaharidov ) ni bila dovolj za identifikacijo botaničnega porekla medu .

Poveča se lahko z razgradnjo di - in trisaharidov , ki so sestavljeni iz glukoznih in fruktoznih enot .