Če je predstavljena analiza temeljila na podobnosti (v citiranju) citirajočih člankov, smo v nadaljevanju relacije proučevali še z analizo socitiranja.

Za znanstveno mapiranje/kartiranje vizualizira omrežja sopojavnosti ključnih besed, strateške diagrame področij, časovni razvoj tem, omrežja sodelovanja in socitiranja.

Z analizo ugotavljamo tudi med seboj povezane elemente v smislu socitiranja, ki jih lahko smatramo kot del istega raziskovalnega področja.

Z analizo socitiranja virov smo proučevali, kateri viri (revije, zborniki) se v referencah pojavijo skupaj, kar kaže na njihovo sorodnost.

Z analizo socitiranja virov smo prepoznali temeljna raziskovalna področja oz. temeljna področja objavljanja raziskav.

Z analizami socitiranja smo ugotavljali sorodnost oz. relacijo med posameznimi enotami glede na hkratno pojavljanje (sopojavljanje) posameznih enot v polju referenc.

S črtami so prikazane povezave med njimi, ki predstavljajo število hkratnih pojavljanj klasifikacijskih enot (analiza socitiranja) v obravnavanih člankih.

Relacije med enotami smo v okviru analiz citiranja proučevali z različnimi metodami (bibliografsko združevanje, analiza navzkrižnega citiranja in socitiranja).

Reference smo z analizo socitiranja proučevali na dva načina.

Povezave med citiranimi članki smo proučevali z metodo socitiranja klasifikacijskih enot, ki so predstavljale reference v posameznih člankih.

Povezanost med kategorijami citiranih člankov smo ugotavljali na osnovi analize socitiranja.

Potrdili smo, da analiza socitiranja združuje starejše dokumente, temeljne vire oz. prelomna zgodnja dela, ki predstavljajo bazo raziskovalnega področja.

Osnova analiz citiranja in socitiranja (angl. citation / co-citation analysis) so citati (reference).

Omogočajo izračune tematskih omrežij/omrežij sopojavnosti, omrežja soavtorstva in tudi omrežja socitiranja.

Glede na elemente, ki se sopojavljajo, ločimo sobesedno, soavtorsko analizo, analizo socitiranja in analizo bibliografskega združevanja.

Analizo socitiranja avtorjev smo uporabili za ugotavljanje avtorjev, ki so pogosto citirani skupaj v istih dokumentih.

Analiza socitiranja razporedi raziskovalce v dve ločeni skupini, ki se med seboj redkeje citirata.

Slika 3 prikazuje zakonitosti, ki veljajo v primeru analize bibliografskega združevanja in analize socitiranja.

Iz karte socitiranja virov je razvidno, da so le-ti razvrščeni v sedem raziskovalnih področij, ki so podrobneje predstavljeni v preglednici 26.

Slika 5 prikazuje zakonitosti, ki veljajo v primeru socitiranja.