Če je udeležencu raziskovalno vprašanje dovolj pomembno, da to postane tudi njegovo raziskovalno vprašanje, se preobrazi iz udeleženca v soraziskovalca.

Vsaka naravnanost opisuje skupek lastnosti soraziskovalca, ki sooblikuje doživljanje odločanja za tek kot tudi njihovo ravnanje v povezavi z odločanjem zanj.

Vsak odnos med epizodami predstavlja delni širši proces odločanja za tek soraziskovalca, katerega epizode so opisane.

V polstrukturiranem intervjuju sem soraziskovalca povprašala o pogostosti teka in odločanju za tek od najinega zadnjega srečanja.

V oglatih oklepajih so za lažje razumevanje citatov podane tudi dodatne informacije o vsebini govorjenega, kot tudi morebitne kretnje soraziskovalca.

V drugi fazi raziskovanja tako govorimo o sodelovanju raziskovalca in soraziskovalca, ki se skupaj poglabljata v raziskovani fenomen.

Upoštevati je potrebno tudi razlike med soraziskovalci, kot je že zgoraj omenjena stopnja preobrazbe iz udeleženca v soraziskovalca.

Tu je pomembno poudariti, da raziskovalec v nobeni izmed faz ne pridobiva podatke od soraziskovalca.

Točneje, zanimalo nas je, kako bi zmanjšali prisotnost sprašujočega soraziskovalca (torej mene) v njihovem doživljanju, medtem ko izvajajo nalogo.

To najlepše prikaže celota rezultatov posameznega soraziskovalca, na tem mestu pa navajamo njihove kratke povzetke.

Tako sem se navkljub prvotni zasnovi raziskave - opraviti po štiri fenomenološke intervjuje na soraziskovalca - odločila število intervjujev povečati na šest.

Sprva se kaže, da ima kajenje za soraziskovalca pomembno vlogo v socialnih interakcijah, kjer je prav tako uporabljeno kot sredstvo pomirjanja.

Soraziskovalca sta prav tako poročala o svojih vidikih zahtev naloge.

Slednje se tudi sklada z načeli fenomenološkega raziskovanja, kjer udeleženec igra vlogo soraziskovalca.

Sledila je primerjava kategorij, pridobljenih pri novem soraziskovalcu, s kategorijami, ki smo jih že imeli na podlagi prejšnjega soraziskovalca oz. prejšnjih soraziskovalcev.

SIPI raziskovanje razdeli na dva dela, pri čemer prvi del služi selekciji udeležencev, ki so primerni za vlogo soraziskovalca v drugem delu.

Rezultat raziskovalnega procesa je vedno sokonstrukcija obeh članov raziskovalnega procesa - raziskovalca in soraziskovalca.

Redkeje lahko fazo preverjanja spremlja tudi terjanje odziva - občutek v doživljanju, ki od soraziskovalca zahteva odziv na tisto, kar doživlja.

Pri označevanju citatov smo najprej zapisali oznako soraziskovalca (npr.

Pri mikrofenomenološkem intervjuju skušamo soraziskovalca spraviti v evokacijsko stanje, v katerem oseba podoživi preteklo izkušnjo.