Precej izrazitejša genetska variabilnost znotraj C. subtriflorum je verjetno posledica večih pleistocenskih refugijev ali nedavne vikariance med tremi disjunktnimi območji razširjenosti.

Eden od njih je soška smiljka ( Cerastium subtriflorum ) , ki se na tem območju pojavlja simpatrično z morfološko podobno , a bolj raz . . .

Za filogenetske analize in meritve velikosti genoma smo nabrali vzorce devetih populacij C. subtriflorum z večinskega območja razširjenosti te vrste.

Izključili smo podvojene osebke, ki so predhodno služili za izračun indeksa napake, in vse ostale taksone razen C. subtriflorum.

Vsa plastidna zaporedja C. sylvaticum so bila identična, medtem ko je se je znotraj C. subtriflorum pokazala večja genetska variabilnost.

To bi pojasnilo večjo genetsko variabilnost znotraj vrste C. subtriflorum.

Neskladje v filogenetskem položaju ene populacije C. subtriflorum med ITS in plastidnimi drevesi kaže na morebitno križanje med obema taksonoma.

Iz osmih populacij C. subtriflorum in petih C. sylvaticum je bil listni material zbran in shranjen v silikagelu.

Drugi osebki C. subtriflorum so vsebovali osem različnih haplotipov.

PCA analiza znakov na pritlikah je prav tako pokazala jasno ločitev med C. subtriflorum in C. sylvaticum.

Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična rastlina, ki raste le na območju Tolminskih korit.

V skupnem smo tako za znake plodov in semen v morfometrične analize vključili 20 primerkov vrste C. subtriflorum in 22 C. sylvaticum.

Ob urejanju datoteke za C. subtriflorum smo od vseh 639 fragmentov izključili 382 fragmentov.

Zgolj pri populaciji 5 iz Kamnika (C. subtriflorum) so bile meritve narejene na svežem herbarijskem materialu.

En haplotip je predstavljal vse osebke C. sylvaticum in populacijo 6 C. subtriflorum, medtem ko je drug haplotip vseboval preostale osebke C. subtriflorum.

Razmerja med C. subtriflorum / C. sylvaticum in ostalimi zunanjimi taksoni (outgroup) so bila v filogenetskem drevesu plastidne regije (Slika 17) slabo razrešena.

Zaradi majhnega števila primerkov vrste C. subtriflorum z razvitimi listi pritlik (12 C. subtriflorum in 24 C. sylvaticum), smo tudi te znake analizirali ločeno.

Ob prvem opisu je Reichenbach (1841) namreč soško smiljko obravnaval kot varieteto C. lanuginosum var. subtriflorum.

Znotraj C. subtriflorum je populacija 6 iz osrednje Slovenije sestrska skupina vseh ostalih populacij.

Skupno je bilo za morfološke analize uporabljenih 38 primerkov C. subtriflorum in 46 primerkov C. sylvaticum.