V nekaterih glasovih se pojavijo tudi terčni, kvartni, kvintni in sekstni skoki, ki nastopijo pretežno zaradi menjave harmonije, figuracije ali premeščanja akordov.

V melodiji ni alteriranih tonov, linija pa se večinoma giblje postopoma, občasno se pojavljajo terčni skoki.

V melodiji nastopijo terčni, kvartni, kvintni in tudi sekstni skoki.

V igranju z desno roko se nadaljuje terčni tremolo, tokrat na c, e, leva roka pa čez njo igra melodijo.

V drugih glasovih prevladujejo postopno gibanje in terčni skoki, v vsakem se pojavi po en kvintni skok.

V basu je tudi zelo pogosto postopno sekundno gibanje, pojavijo se tudi terčni, kvartni in kvintni skoki.

V basih se pojavljajo staccato molovi akordi, dominantni septakordi, terčni bas ter kombinacija durovega in molovega akorda.

V altu se poleg pogostih ponovitev istega tona in postopnih sekundnih gibanj pojavijo tudi terčni, kvartni, kvintni, sekstni in septimni skoki.

V akustiki se pogosto uporabljajo oktavni in terčni filtri za izračun distribucije zvočne energije v različnih frekvenčnih pasovih.

Ton se trikrat ponovi, potem pot nadaljuje s postopnim sekundnim gibanjem navzdol, ki ga po ponovitvi istega tona prekine terčni skok navzdol.

To so predvsem terčni, zatem kvartni ter kvintni postopi, kot tudi skok za seksto navzgor.

Terčni skok v začetku melodije je v klavirski spremljavi zapolnjen s postopom šestnajstink.

Terčni motiv se ponovi trikrat, po tretji ponovitvi flavta sama nadaljuje s kadenco.

Terčni flageolet zveni dve oktavi in veliko terco višje kakor ton, na katerem se zaigra.

Ta način lahko uporabljamo vedno, kadar je med tonoma vsaj terčni razmak.

Standardni filtri (na primer širokopasovni oktavni in terčni filtri) vplivajo na analizo odmevnega časa.