Zelene strehe učinkovito izkoriščajo neuporabljene površine, izboljšajo energijsko učinkovitost stavb, zmanjšujejo učinek toplotnega otoka in ponujajo prijeten, naraven prostor v urbanem okolju.

Zaradi vedno večjega interesa dandanes najdemo več območij vrtičkarjev tudi v urbanem okolju.

Vzorčna skupina je prostorsko uravnotežena, saj polovica intervjuvancev živi na podeželju, polovica pa v urbanem okolju.

Vrtički so bili pogosto opisani kot "tretji prostori", saj zasedajo specifičen in večpomenski prostorski ter zaznavni položaj v urbanem okolju.

Višina drevesa je pomemben dejavnik, ki vpliva na prilagodljivost v urbanem okolju.

V urbanem okolju se kot ključna razlika med zaposlitvenim in prostovoljskim modelom pokaže razmerje med stroškovno učinkovitostjo in stabilnostjo delovanja.

V urbanem okolju nanjo vplivajo tako grajeni (oblikovanje uličnega profila, fasad idr.) kot negrajeni dejavniki (količina in hitrost prometnih tokov, varnost idr.).

V urbanem okolju gre za srednje velika do velika mesta z višjo gostoto, večjo intenziteto rabe prostora in bistveno večjo raznolikost uporabnikov.

V prvem delu so predstavljeni onesnaževanje v urbanem okolju, glavni viri emisij in vpliv urbanizacije na okoljsko obremenitev.

V kolikor je juriš v urbanem okolju nujen, je ciljno območje potrebno obkoliti, da se prepreči dostop sovražnikovih okrepitev.

V gosteje pozidanih območjih v urbanem okolju je povprečna temperatura višja od temperature okolice.

Urbani promet ali promet v mestu pomeni prisotnost vozil v urbanem okolju, ki se premikajo in ustavljajo.

Toplotna karta predstavlja koristen pripomoček pri prostorskem načrtovanju, analizi dostopnosti senčnih površin in vrednotenju ekološke funkcije dreves v urbanem okolju.

Te prilagoditve zahtevajo posebne študije in načrte, ki upoštevajo dolgotrajne koristi in možne spremembe v urbanem okolju.

Ta zajema sposobnost sistema, da prebivalcem omogoča izpolnjevanje temeljnih človekovih potreb, kar predstavlja osnovo za oceno kakovosti življenja v urbanem okolju.

Sodobna renesansa urbanega vrtnarjenja kaže, da tudi v urbanem okolju obstaja želja po naravi, trajnosti in skupnosti.

Skrivnostnost in smisel najdeva tudi v urbanem okolju vsakdana, vendar se vračanje dopolni v samoti, umaknjenosti od sveta.

Rezultati kažejo, da je bila učinkovitost modela boljša v urbanem okolju.

Raziskovali smo, kako se različni demografski dejavniki povezujejo z zaznanim zadovoljstvom z bivanjem in blagostanjem v urbanem okolju.

Prisotnost drevja blaži psihološke strese, ki v urbanem okolju niso zanemarljivi.