sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "vedenjska ekonomija".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo vedenjska ekonomija med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zaradi slednjega se je začela razvijati t. i. vedenjska ekonomija, ki znotraj finančnih odločitev upošteva tudi vpliv psihologije in sociologije.
Vedenjsko ekonomijo je mogoče razdeliti v dve fazi, in sicer stara vedenjska ekonomija in novejša vedenjska ekonomija.
Vedenjska ekonomija združuje psihološka spoznanja o čustvih, motivaciji in zaznavanju s tradicionalnimi ekonomskimi teorijami odločanja.
Vedenjska ekonomija za svoje proučevanje uporablja iste vire kot veda o vedenju porabnikov (psihologija, sociologija).
Vedenjska ekonomija tudi ne upošteva drugih vrst učenja, ki se pojavljajo brez uporabe okrepitve in kaznovanja.
Vedenjska ekonomija tu ugotavlja, da so v večini primerov posameznikove odločitve omejene glede na njihove kognitivne sposobnosti in njihov razpoložljiv čas.
Vedenjska ekonomija se torej kot znanstvena paradigma osredotoča predvsem na strategije odločanja.
Vedenjska ekonomija se je ob svojem začetku močno opirala na dokaze, ki jih je pridobivala s poskusi oziroma eksperimenti.
Vedenjska ekonomija poskuša s psihološkimi ugotovitvami racionalnega odločevalca približati resničnim ljudem.
Vedenjska ekonomija nasprotuje klasični ekonomski teoriji "homo economicus" in je zgrajena na dognanjih kognitivne psihologije.
Vedenjska ekonomija lahko z dodajanjem vedenjskih ugotovitev teoriji racionalne izbire, prispeva k bolj natančnim napovedim.
Vedenjska ekonomija je zadnja desetletja ugotavljala, kako delujeta dva sistema odločanja, hiter in počasen, samodejen in premišljen.
Vedenjska ekonomija je zacvetela z argumentom, da zgornji model ne more biti pravilen.
Vedenjska ekonomija je prinesla preobrat v pravni svet regulacije, saj je omogočila boljše razumevanje, kako ljudje dejansko sprejemajo odločitve v praksi.
Vedenjska ekonomija je prav tako razumevanje ali ljudje naredijo dobre in slabe odločitve oziroma jim lahko pomagamo narediti boljše odločitve.
Vedenjska ekonomija je področje ekonomije, ki preučuje ekonomske odločitve posameznika in institucij, glede na vplive psiholoških, kognitivnih, emocionalnih, kulturnih in socioloških dejavnikov.
Vedenjska ekonomija je poddisciplina ekonomije, ki v svojih pogledih močno odstopa od klasične ekonomije, ki smo jo spoznali v prejšnjih poglavjih.
Vedenjska ekonomija je dandanes razmeroma novo področje ekonomije, ki združuje psihološke kritike, odločanje in ekonomijo, da bi razumeli človeško obnašanje.
Vedenjska ekonomija izhaja iz treh omejitev človeškega vedenja: omejena racionalnost, omejena moč volje in omejen lastni interes.
Vedenjska ekonomija in organizacijska psihologija sta pokazali, da nagrajevanje lahko močno vpliva na motivacijo in vedenje zaposlenih.