sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "verčič zavrl in rijavec".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo verčič zavrl in rijavec med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Verčič , Zavrl in Rijavec ( 2002 , 22 ) definirajo , da je » [ o ] glaševanje po svojem izvoru z mediji povezano kot zakup medijskega časa in prostora « .
Verčič , Zavrl in Rijavec ( 2002 : 112 ) na tem mestu dodajajo , da je pri prodajanju novic medijem bolj pomembna stalnost , kot pa pogostost .
Verčič , Zavrl in Rijavec opozarjajo še na razlikovanje med pojmoma deležniki in javnosti .
Zato mnogi nasprotujejo rabi pojma » medij « in ( v slovenščini ) raje govorijo o sredstvih ( javnega ) obveščanja ali ( množičnih ) občilih ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 22 ) .
Organizirani proces načrtovanja odnosov z mediji nas še posebej prisili , da razmislimo o odprtosti delovanja , preglednosti in javnosti ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 52 ) .
Pogoj za to je postavitev primerne infrastrukture in sistemov za opravljanje odzivnih , strateških in kriznih odnosov z mediji ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 72 ) .
Nezmožnost upoštevanja zunanjega sveta pri notranjih odločitvah je nevarna , saj je bila usodna že za marsikatero organizacijo ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 51 ) .
Drugi avtorji (Verčič, Zavrl in Rijavec, 2002, str. 20) dodajajo, da je današnje novinarstvo prešlo zgolj obveščevalno funkcijo, saj novice bralce tudi kratkočasijo.
V takih primerih gre za vezan posel in posledično prikrito oglaševanje , saj so take objave posredno plačane « ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 38 ) .
Po drugi strani pa novinarstvo potrebuje tudi oglaševanje , saj bi bili mediji brez tega precej bolj siromašni ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 24 ) .
Oglaševanje je torej zabavno in ustvarjalno delo , a hkrati brezosebno kupovanje medijskega časa ali prostora ( Verčič , Zavrl in Rijavec , 2002 ) .
Kot navajajo Verčič , Zavrl in Rijavec ( 2002 ) , je pri kriznem komuniciranju bistveno zaupanje , ki si ga organizacija pridobi z leti .
Verčič , Zavrl in Rijavec / 46 / poudarjajo , da tukaj ne gre za nikakršne stike .
Za uspešno delo neke organizacije je boljše , da so vodstvo in zaposleni v prijateljskih odnosih ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 19 ) .
Mediji pa počnejo še marsikaj drugega , kot samo obveščajo – tudi ozaveščajo , kratkočasijo in zabavajo ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 22 ) .
Takšna dejanja sicer niso tako sporna , vendar pa obstaja sum , da so prispevki pristranski ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 38 ) .
Verčič , Zavrl in Rijavec ( 2002 ) kot najpomembnejša orodja v odnosih z mediji izpostavljajo : 1.
Mediji počnejo še marsikaj drugega , kot samo obveščajo – tudi ozaveščajo , kratkočasijo in zabavajo ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 22 ) .
Verčič , Zavrl in Rijavec ( 2004 : 34 ) pojmujejo publiciteto kot zasluženo objavo , ki ni plačana .
Na področju stroke odnosov z javnostmi nastopa pojem javnosti v tem tretjem pomenu ( Verčič , Zavrl in Rijavec 2002 , 18 in 19 ) .