Znaki vestibularne disfunkcije predstavljajo: hipersenzitivnost na gibanje (preobčutljivost), hiposenzitivnost na gibanje (premalo občutljiv), šibkejši mišični tonus in/ali koordinacija.

Zato morajo mehanizmi za nadzor in upravljanje drže in ravnotežja v večji meri uporabiti vestibularne in vidne prilive.

Za zaznavanje telesnega položaja so zelo pomembne vidne, ravnotežne (vestibularne) in zaznavno-gibalne (somatosenzorične) zaznave.

Vestibularne vaje pospešujejo prilagoditev možganov na delovanje okvarjenega čutila za ravnotežje .

Vestibularne organe sestavljajo ušesni mešiček (utrikulus), ušesna vrečica (sakulus) in trije polkrožni kanali (horizontalni, sprednji in zadajšnji).

Vestibularne informacije postanejo pomembnejše, ko pride do večjega gibanja trupa, oz. pri uporabi strategije kolka.

Velikokrat potrebuje dodatne zvočne, vestibularne in proprioceptivne stimulacije, saj je na teh področjih hiposenzitivna.

Velikokrat potrebuje dodatne vestibularne, proprioceptivne stimulacije, saj je na teh področjih hiposenzibilen.

V drugi fazi se osnovni model nadgradi z dodatnimi elementi (npr. vključitvijo vestibularne membrane), da se preuči njihov vpliv na celoten sistem.

Tudi vestibularne vaje , ki jih ves čas opravljamo , mu ne pomagajo .

Težave vidno-motorične koordinacije se pojavijo ob neusklajenosti proprioceptivnih informacij in vestibularne povratne informacije.

Terapija običajno poteka v special iziranem prostoru, opremljenem z elementi, ki omogočajo taktilne, vizualne, vestibularne in proprioceptivne izkušnje.

Spodbuja svoje možgane in krepi predvsem vestibularne aktivnosti .

Spodbuja svoje možgane , predvsem krepi svoje vestibularne ( boljše ravnotežje ) aktivnosti .

Pri ženski se lahko pojavi vnetje sečnice , velike vestibularne žleze , materničnega vratu , sluznice maternice in / ali jajcevodov .

Pri tej terapiji gre za pomoč preko senzornih poti oz. propriocepcije, kinestetičnega zaznavanja, taktilnega zaznavanja in vestibularne stimulacije.

Pri otrocih z določeno vrsto vestibularne motnje se govor razvija počasneje, toda ko nazadnje spregovorijo, govorijo normalno.

Preobčutljivost na vestibularne dražljaje se kaže v izogibanju aktivnosti, ki zahtevajo gibanje, hitro spreminjanje položaja telesa ali smeri gibanja.

Poznamo več vrst ataksij, kot so cerebelarne, senzorične in vestibularne ataksije.

Postopno slabšanje vestibularne funkcije se najprej kaže kot težava pri hoji ali pokončni stoji, zlasti v temi ali na mehkih, neravnih površinah.