Večpomenke torej niso samo slovarsko dokazane besede s celotnim pomenskim poljem (čeprav jih naslovnik tako prepozna), temveč večpomenskost ustvarja vsaka zapisana beseda.

V slovarskem sestavku večpomenke bi bile različne pomenske razlage oštevilčene, zaradi večje preglednosti bi bila vsaka v novem odstavku.

Učencem bom brala besede, nekatere med njimi so enopomenke, druge pa večpomenke.

Učenca zmedejo večpomenke, kolokacije (ne ve, katere besede se naravno združujejo), konotacije (čustvena in slogovna obarvanost besed) ter frazemi in idiomi.

Približno polovica tretješolcev je prepoznala pomensko razlago in zgled, tretjina pa ustrezno pomensko razlago v sestavku večpomenke.

Pri tem sta upoštevala glavne značilnosti pravljice in uporabila besede nagajivke, sopomenke in protipomenke, večpomenke ...

Preberi nepopolni povedi; zadnjo dopolni z besedama večpomenke in enopomenke ...

Površinsko povedano, večpomenke so podobne homonimom, kjer ima beseda več različnih, nepovezanih pomenov.

Nekatere besede imajo samo en pomen (enopomenke), druge jih imajo več (večpomenke).

K smešnosti prispevajo t. i. dvosmiselne besede, oz. večpomenke pa tudi novo tvorjene besede, ki v kontekstu učinkujejo smešno.

Iz sobesedila/okoliščin znajo razbrati, kateri pomen večpomenke je mišljen.

Domača opravila so bila raznovrstna, zato so razredniki v razrednicah pogosto kot obliko večpomenke zapisali domače delo.

Ali so besede antena, tiskalnik, likalnik in kitara enopomenke ali večpomenke?

Večpomenke imajo torej en osnovni pomen (svetilo iz voska; mišični organ) in več drugih dodatnih pomenov (smrkelj; del čevlja).

Večpomenke imajo torej en osnovni pomen ( svetilo iz voska ; mišični organ ) in več drugih dodatnih pomenov ( smrkelj ; del čevlja ) .

V slovenščini ima večina besed več pomenov – torej prevladujejo večpomenke oz. večpomenske besede ( tako je tudi v drugih jezikih ) .

V desni stolpec napiši , kaj pomenijo izpisane večpomenke .

Preberejo besede , razmišljajo o njihovem pomenu in obkrožijo večpomenke .

Besedna igra temelji na rabi večpomenke » grow « / ɡrəәʊ /.

En in isti izraz so uporabili, da so z njim zapolnili poimenovalno vrzel na več mestih, to so bile t. i. večpomenke.