Večina gibov v funkcionalnem treningu je večsklepnih, ki vključujejo več mišičnih skupin in se izvajajo v več ravninah (bočna, čelna in horizontalna).

To je gibalna strategija večsklepnih akcij, kjer se v določenem zaporedju vključujejo posamezni telesni segmenti.

Tak princip zaporedja aktivacije mišic ali gibanja se pri eksplozivnih večsklepnih akcijah imenuje proksimalno-distalni princip.

Slednje lahko nakazuje večje ohranjanje eksplozivnosti v starosti pri kompleksnih, večsklepnih gibih.

Skok iz počepa je najbolj kompleksen in funkcionalen gib in kaže, da se uspešnost večsklepnih in kompleksnih gibov v starosti ohranja.

Problem tovrstne obleke je, da aktivira vse mišice hkrati, kar pomeni, da prihaja do kvarjenja medmišične in znotrajmišične koordinacije pri večsklepnih gibih.

Pri večsklepnih vajah z višjimi obremenitvami so daljši odmori omogočili ustrezno obnovo kreatinfosfagenega sistema ter ohranitev tehnične kakovosti izvedbe.

Pri večsklepnih vajah lahko šibkejše mišice v kinetični verigi onemogočijo doseganje zadostne obremenitve ali obsegov giba.

Pri večsklepnih gibanjih odnos med silo in hitrostjo ne kaže več hiperbolične oblike, temveč stremi k linearni.

Prav pri večsklepnih gibih, kjer gre za usklajeno delovanje mišic kinetične verige, je medmišična koordinacija še kako pomembna.

Njena teorija o gibanju lokomotornega aparata temelji na vplivu oblike površin sklepov in razporeditve predvsem večsklepnih mišic.

Metode za razvoj eksplozivne moči temeljijo na večsklepnih vajah in vplivajo na živčne dejavnike moči.

Linearen regresijski odnos, ki se pojavlja pri večsklepnih gibih, omogoča enostaven izračun ničel in začetnih vrednosti funkcije.

Kljub temu pa je potrebna tudi hitra izvedba večsklepnih vaj za izboljšanje koordinacije mišične aktivacije in gibanja.

Ektomorfni tipi naj bi izvajali veliko določenih večsklepnih vaj (počep, mrtvi dvig in nalog) ki vsebujejo več kompleksnih nevronskih aktivnosti in koordinacije.

Dejavnost osnovne mišice je najbolje razumeti kot vnaprej programirano integracijo lokalnih enosklepnih mišic in večsklepnih mišic za zagotavljanje stabilnosti in ustvarjanje gibanja.

Aktivnosti, ki vključujejo aktivnost eno- in večsklepnih mišičnih skupin zahtevajo natančno časovno usklajenost in natančno stopnjo aktivnosti mišic agonistov, sinergistov in antagonistov.

Vaje za raztezanje enosklepnih mišic izvajamo pred vajami za raztezanje večsklepnih mišic .

Pri proksimalno distalnem principu gre za zaporedje aktivacije mišic ali gibanja segmentov pri balističnih večsklepnih akcijah .