Čeprav teorija, ki je predstavljena v tem podpoglavju, temelji le na čisti elastičnosti, nam omogoča razumevanje viskoelastičnega razvoja deformacij z naslednjo analogijo.

Za primer ravnotežnega viskoelastičnega dela je α = eq, medtem ko je za primer neravnovesnega viskoelastičnega dela α = neq.

Za modeliranje časovno odvisnega strižnega in volumetričnega odziva (kompresijski modul) viskoelastičnega materiala uporabimo enačbe, v katerih je treba definirati relaksacijske parametre.

Za določitev viskoelastičnega območja smo uporabili krivuljo ohranitvenega modula v odvisnosti od napetosti.

Z oscilacijskimi testi smo lahko zaradi viskoelastičnega odziva vzorcev določili fazni zamik (δ) strižne napetosti glede na strižno deformacijo premaznega filma.

Z naraščanjem deleža polnila se območje linearnega viskoelastičnega odziva začne zmanjševati.

Z amplitudnim testom smo tako določili območje linearnega viskoelastičnega odziva, ki smo ga uporabili v nadaljevanju pri frekvenčnem testu.

Z amplitudnim testom dobimo informacije o območju linearnega viskoelastičnega odziva proučevanega materiala.

V našem primeru je bila amplituda izbrana tako, da je bilo v celotnem temperaturnem območju vedenje materiala znotraj območja linearnega viskoelastičnega odziva.

V koraku viskoelastičnega odziva spremljamo spreminjanje napetostnega stanja v odvisnosti od intervalnega območja sumarne krivulje.

Učinki temperature so vključeni na enak način, ne glede na metodo, uporabljeno za definiranje viskoelastičnega materiala.

Tekom lezenja se je vzorec najprej hitro (v prvih sekundah) elastično deformiral, nato pa je prešel v območje viskoelastičnega odziva.

Tam za analizo končnega deformacijskega vzorca ne zadošča le analiza z nadomestnimi elastičnimi lastnosti viskoelastičnega gradiva z npr.

S povečevanjem razdalje med ploščama in meritvami pri minimalnih amplitudah lahko obratujemo pri pogojih linearnega viskoelastičnega odziva.

S pomočjo kompleksnega viskoelastičnega modula lahko zapišemo celoten linearni odziv na strižno napetost.

Razlog za tako obliko je v odvisnosti lastnosti viskoelastičnega materiala od časa.

Proces adsorpcije proteinov in tvorbe viskoelastičnega filma ima značilno časovno skalo.

Problematičen je zajem viskoelastičnega učinka v meritvah, ki jih model ne zajema, kljub temu da je izrazit del lastnosti polimernih materialov.

Problem je bil še posebej izrazit v primeru, ko smo obravnavali vzorce, brez adsorbiranega viskoelastičnega filma, ki bi iglo obdržal na mestu.

Pri primerjavi modelov z eksperimentalnimi rezultati so dokazali, da je viskoporoelastičen model precej boljši od zgolj viskoelastičnega.