Ničnostni zahtevek se uveljavlja z ugotovitveno tožbo , medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave ( primerjaj tudi odločbo VSL I Cp 748 / 2009 ) .

Zavrnitev dokaza , da je mogoče odločiti že na podlagi listin , pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno , ki ni dopustna ( sklep VSL I Cp 1561 / 2017 ) .

Opozarjata , da je takšno stališče v nasprotju s sodno prakso1 , tudi tisto , na katero se sklicuje pritožbeno sodišče ( VSL I Cp 884 / 2017 ) .

Tožbeni zahtevek bi moralo v celoti zavrniti , kot je to storilo sodišče v identični zadevi , ki jo prilaga ( VSL I Cp 2673 / 2013 ) .

Napačno je stališče sklepa , povzeto po sklepu VSL I Cp 896 / 2014 z dne 9. 4. 2014 , da ni varovana celotna elektronska korespondenca tožnice , pridobljena med preiskavo .

V zadevi VSL I Cp 766 / 2018 , na katero se sklicuje pritožnik , pa tudi sicer ni šlo za primerljivo situacijo z obravnavano .

Zato tudi ena drugačna sodba civilnega oddelka VSL I Cp 3199 / 2011 , na katero se sklicuje pritožnik , ne more pripeljati drugačne odločitve .

Arbitrarno odločanje lovske družine je zato pravilno sankcionirano , materialno pravo je pravilno uporabljeno ( prim. tudi odločbo VSL I Cp 1545 / 2013 ) .

Tudi v tem primeru bi torej tožnik pridobil lastninsko pravico kot nedobroverni graditelj ( tako tudi sodba VSL I Cp 426 / 1999 ) .

Odločitev VSL I Cp 1166 / 2012 , na katero se sklicuje izpodbijani sklep , po presoji pritožbenega sodišča z obravnavanim primerom ni primerljiva .

Stališče tukajšnjega sodišča , na katerega se sklicuje pritožba ( VSL I Cp 2179 / 2010 ) , pa je ostalo osamljeno in sodišč ne zavezuje .

Nadalje se sklicuje na odločitev sodišča druge stopnje v zadevi VSL I Cp 1163/2013 123, kjer je sodišče ugovor nedobrovernosti pridobitelja izključilo.

Sprejeta odločitev tako ni v nasprotju z nosilnimi stališči3 iz sklepa VSL I Cp 446 / 2018 , na katerega se sklicuje pritožba .

VSL I Cp 3851 / 2011 z dne 6. 6. 2012 : ( Deliktna ) odškodninska odgovornost temelji na zakonu in je zato s pogodbo ni mogoče prenesti na drugega .

V nadaljevanju navaja , kdo je aktivno legitimiran za vložitev take tožbe in se sklicuje na sodbo VSL I Cp 966 / 2014 z dne 10.9.2014 .

V nadaljevanju trdi , da mora biti poslabšanje zdravja nepričakovano ( ob tem se sklicuje na zadevo VSL I Cp 521 / 2013 in pravno teorijo : A.

Višje sodišče tudi ne vidi vzporednic v sodbi VSL I Cp 4009 / 2010 , na katero se v pritožbi sklicuje toženka .

Tudi v sklepu , na katerega se sklicuje pritožnik ( VSL I Cp 2975 / 2012 z dne 7.11.2012 ) pritožbeno sodišče v 16. točki omenja prav objektivno nevarnost .

Tožba in nasprotna tožba že sami po sebi predstavljata obliko kumulacije ( smiselno enako VSL I Cp 2050 / 99 ) .

Sklep VSL I Cp 1136/2003 z dne 18. 6. 2003 (če taksa dejansko ni bila plačana, tudi zahtevek za povračilo teh izdatkov ni utemeljen).