Prečudno je vzrastlo v Simonu veselje
In kakor da je vzrastla iz zemlje, obstane zdajci pred menoj zala mladenka in me veselo gleda in se mi
drevo naše kulture, to drevo, ki je vzraslo iz zemlje, pognojene
Tam ne daleč od Kolpinega obrežja vzrasle so, kakor tri sestrice
Vanj je vzrastlo
vzrasti ter postati nevljudna.
In malo, nežno cvetico, ki je vzrastla
Tudi časa nimam, premišljevati nekdanje dni.“ Pa gledala je v tla pri teh besedah, in zato je njemu vzrastel
debelo vzrastla?«
Kolikokrat nam pridejo ljudje naproti ki so lepo vzrastli in imajo lep obraz pa nam vendar ne dopadajo
Samo zdi se mi, da si vzrastel še od
»Kaj pa,« je vzrasla Buca nanovo. »Same babe bi zijal. U ti
V dobi prve mladosti, visoko vzrastla, z belorudečim nežnim obličjem, s krasnimi očmi in lasmi, z majhnimi
hipoma pa se strese ves gozd, zemlja čudno zabobni in na določenem mestu se prikaže, kakor bi iz tal vzrastel
Sicer pa je odnos vsakega posameznika do izdaje vizuma dotični osebi vprašanje moralne vzrasti posameznika