sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "xk xk".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Takšno iteracijsko shemo lahko opišemo z enačbo xk+1 = xk + αk pk , kjer je pk smer premika, αk pa določa dolžino koraka.
Tako dobimo formulo za znano sekantno metodo, pri kateri približek na (k + 1)-tem koraku izračunamo kot xk+1 − xk f ′ (xk ).
S = n ∑ k = 1 f ( xk ) ∆ xk , ( 5.5 ) kjer za dani primer funkcija f predstavlja inženirsko napetost , neodvisna spremenljivka x pa inženirsko deformacijo .
Korak h določimo kot minimum izraza (3.5) in tako dobimo približek v naslednjem koraku kot xk+1 = xk + h.
Ploščina tako določenega pravokotnika je enaka ∆ · f ( xk + xk +12 ) .
Z uporabu z - transformacije rešite diferenčno enačbo 8 * xk − 6 * xk − 1 + xk − 2 = 0 za k > = 0 pri začetnih pogojih x − 2 = 0 in xx − 1 = 1 !
Taka izbira nam da polinom t(x) kot je v točki 1. konstrukcije 7.7.6 in y(x) = (−xk+1 + 2xk − x − 1)/3.
Po izreku 11 torej dobimo enačbi xk+1 = 5xk + 12yk in yk+1 = 2xk + 5yk , ki nas privedeta do ostalih rešitev.
Predpis bk = 21 e(xk+1 −xk )/2 nam zagotavlja, da je bk > 0.
Naj velja x0 < x1 < · · · < xk < xk+1 in y0 < y1 < · · · < yk < yk+1 .
Definirajmo ∆xk = xk+1 − xk in razvijmo ∇f (xk ) = ∇f (xk+1 − ∆xk ) v Taylorjevo vrsto drugega reda okoli xk+1 .
Če upoštevamo še, da je xi = 1, dobimo enakost ∑︂ ∑︂ λ1 (G) = deg(vi ) − xk − xk .
Diski z logarji skupaj pa stanejo pri nas okol Xk + Xk - se prav okol k , pol pa še ploščice .
V matrični obliki dobimo rešitve iz enačbe:        xk+1 x1 6y1 xk xk = =B .
Naj bo Bk+1 približek Hessejeve matrike na (k + 1)-koraku algoritma, ∆xk = xk+1 − xk in yk = ∇f (xk+1 ) − ∇f (xk ).
Ker je ∆ xk = xk +1 − xk sprememba vektorja xk , lahko za vsako naslednjo iteracijo zapišemo enačbo ( Chong & Z ˙ ak , 2001 , str.
Ob delitvi intervala D = { x0 , . . . , xn } in izbiri točk ξk ∈ ( xk − 1 , xk ) je ∆ Vk = 2 pi ∆ xkf ( ξk ) .
Označimo ϑk = xk − xk−1 in ϑ(D) = maxk=1,2...n ϑk .
V k-tem stolpcu matrike X je zbranih L elementov časovne vrste {xk , . . . , xk+L−1 } ⊂ x.
Tako dobimo ∇f (xk ) = ∇f (xk+1 ) + Hf (xk+1 )(xk − xk+1 ) + O(−∆xk )2 .