Nabijal jo je vedno bolj in bolj in zdelo se je da jo bo zdaj zdaj preklal na pol ko je nekje blizu nekaj zašuštelo
lahkih kril, zašuštelo svilenih opančič. Deklici
Andrej si je oddahnil tako globoko, da je iz njegovega grla zašuštelo kot iz pregretega čajnika.
Pšenica je bila pred njim, velike njive pšenice, klasje težko, gosto, zašuštelo je v vetru, zašumelo,
slušalki je zašuštelo kot bi mikrofon pokril dlanjo
so lesi, zašumeli gaji, zašuštele lipe. Vsa
Zapihala je lahka sapa, da so se komaj vidno zazibali vrhovi starih jablan, in da je med vejami in listi zašuštelo
Tedaj pa je pred njim nekaj zašuštelo. Kot bi nekdo listal po časopisnih straneh.
njegovimi nogami, zašuštel vel list, a drugače se ni zganilo nikjer
in tupatam je katera dvignila zaspano glavico izpod pernatega kožuščka, se pozibala na veji, da je zašuštelo
Nič se ni zgenilo na poti, samo nad njo je zašuštelo in
Ob solčnem zahodu je bil zapihal rahel veter in zašuštelo je drevje na prostranih vrtovih; zdaj se ni
Na vrhu usločenih belih pivnikov, kakršne je videl v enciklopediji o pisavah, v Packa, packica,« je zašuštela
Debeli je zašuštel kot počen balon in tresnil vznak.
Nič se ni zganilo na poti samo nad njo je zašuštelo in mrzle kaplje so se ji usule na lase in na goli