čudno šušti v tiho noč srčasto
Tam nad gozdovi, kjer šušti po vejah hladeča nočna sapa, visoko v nebeških zvezdah, ki gorijo skozi noč
obvezno avto znižat dol pa ne sam šušte zamenjat tudi amortizerje kratkim dihtanjem kratko svečo športne
Pomladi vendar prepeva v vrbju ob vodi slavec in v gozdu si šušte smreke v vrhovih na glas povest o izgubljenem
lahno drhti vejevje ter šušti in šepeta,
tvoja gomila ... ne morem do nje ... moji vzdihi plavajo z vetrovi tja do tvojega groba ... in ako za- šušti
Geneza ne šušti in
prve pomladi, šušti slovesen slavospev oživljajočim
… Ali čuješ, kako šušti listje na tleh, kot da bi stopal kdo s previdnimi koraki proti nama?
Riba in šušti z očmi.
Prednost računalnika je da ne šušti in da ne zabaše mize
»Kako to šepeče, kako to šušti,
V bližini Sava svojo pesem poje, skrivnostni vrhovi lip šušte nad
Čri, čri, čri, kosa šušti;
Hladeče padajo kapljice na Grgovo vneto glavo, tolažeče mu šušti veter: Pogum!