ZKIK sodiščem ob izrekanju konfiskacije med drugim prepovedano spuščati se v vprašanje , ali je posamezna oseba res zagrešila kakšno kaznivo dejanje .

Po mnenju predlagatelja je tako določba 28. člena ZKIK dopuščala fikcijo , da je bila posamezna oseba narodni izdajalec , ker je bila ustreljena .

Slednje so bile zlorabe , ki pa jih je določba 28. člena ZKIK , še posebej njena avtentična razlaga ( prvi odstavek ) , štela za dopustne .

Tudi če bi ZKIK določal , da se premoženje konficira za nazaj , sodišče tega ne bi smelo upoštevati .

Sam ZKIK je namreč v 6. členu določal , da se iz zaplembe izloči določeno osebno in družini potrebno premoženje .

Predlagatelj je na javni obravnavi dodatno obrazložil svoje stališče , po katerem je določba 28. člena ZKIK posebna določba kazenskopravne narave .

Vse priglasitve po 28. členu ZKIK so upravni akti in je zato dovoljena tudi upravna pot za njihovo izpodbijanje .

Zaplembo premoženja je na podlagi 28. člena ZKIK izreklo sodišče na podlagi priglasitve okrajnega ljudskega odbora .

Razlaga določbe 28. člena ZKIK , ki sta jo sprejeli sodišči prve in druge stopnje , je protiustavna .

Očitno je torej , da je priglasitev po določbi 28. člena ZKIK lahko temeljila na kazenski sodbi .

Zato je po svoji vsebini sporna in predstavlja predmet te obravnave le določba 28. člena ZKIK .

Predlagatelj navaja , da v zvezi z uporabo 28. člena ZKIK ni vložil nobenega pravnega sredstva .

Sam institut zaplembe po določbi 28. člena ZKIK je torej predstavljal institut kazenskega prava .

Že v času izvrševanja ZKIK se je izkazalo , da je bilo na podlagi 28.

Novih postopkov z novimi priglasitvami okrajnih ljudskih odborov po 28. členu ZKIK pa po določbah ZZPIZ ni bilo več mogoče začeti .

Z zakonom o potrditvi , spremembah in dopolnitvah ZKIK z dne 9.

S. še v letu 1947 tekel postopek , kot ga je določal 28. člen ZKIK .

Zakon o konfiskaciji in izvrševanju konfiskacije ( ZKIK ) člen 28 .

Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije ( ZKIK 1945 ) člen 28 .