smeta deka pretcite na denešnite žiteli na Trepča vo ovie kraevi došle vo polovinata ili krajot na XVIII vek i deka se doselile od Crna Gora od plemeto Trepčani, po što i mestoto go dobilo imeto. Za dolgiot prestoj na turcite svedočat i do den denes zadržanite iminja za poedini zaseci; Tursko brdo ili Turski grobovi. Za vreme na vladeenjeto na

vo banjskata voda. Postojat mnogu legendi za Banjata Trepča, a edna veli: Eden srpski junak vraќajќi se od kosovskiot boj, go ostavil svojot bolen i iscrpen konj, na mestoto na denšnata Banja, tuka da umre. Konjot so denovi se valkal niz kalta vo blizina na izvorot. Koga po nekolku dena od tuka pominale monasi od bliskiot manastir Vujan

ili montaža na multiplicirani materijali, pri što moќta na montiranjeto ne e samo interpretativen koncept. mestoto na filmskiot rez zavisi i sodržinskata i formalističkata celina. Za montažata vo prviot nadrealističen film Andaluziskiot pes, Sidovski veli:

se čistam, po istiot pat po koj i dojdov. Taka mi se ukažuvaše možnost da go ispitam podzemjeto, i da ja odgatnam tajnata na mrtvata devojka, i da se vratam doma. Dojdov do mestoto kade što beše sunѓerestiot otvor. No koga sakav so raka da se nurnam vo kamenot za malku što ne si gi skršiv site koski na prstite. Dupkata beše zatvorena, zacementirana

po bedemot. Nastana takva zbrka što nikoj ne znaeše koj e, ni kakva mu e makata. mestoto kade što se naoѓaše kuќata osamna proѕirna praznina; gi nemaše nigde ni čudnite žiteli. Kako toa da bea suštestva što gi sozdade močurišnata parea so koja i isčeznaa.

vide Siljan oti nikoj ne izleze, trgna da odi po adata, da vidi što zemja ќe bide taa. mestoto , čunki ќe odel kako vnatre vo adata, za da vidi što ima i što nema, da ako nema nekoja traga od čoveka, pak sakal da se vrati nazad kaj izvorot za da poživee tamo so emišot što

ekonomski, socijalen, pa duri i hierarhiskiot status, koj toj go užival vo zaednicata dodeka bil živ. Veruvajќi pritoa deka dušata prodolžuva da živee tokmu na mestoto od grobot, tie pokraj ličniot nakit i oružjeto, go snabduvale i so seto ona što bilo potrebno za prodolžuvanje na životot posle životot, vklučitelno i pari, hrana i

vojna od koja ne se znae dali ќe se vrati nazad živ i zdrav. Mnogu pati se slučuvalo mnozina rusalii da ne se vratat nitu živi nitu umreni zatoa što gi pogrebuvale na mestoto na smrtta vo presmetkata so druga rusaliska družina.

Bog i sozdatel i Mu se poklonuvam Otkako go čul ova negoviot bezbožen i nezakonit brat, vednaš dava zapoved da bide isečen so meč. I za toa vreme dodeka go vodele na mestoto na pogubuvanjeto toj ispolnet so Božestveniot Duh prorokuval za idninata: Taa vera za koja jas umiram denes ќe se rasprostrani i umnoži po celata bugarska zemja, iako

zemja i sveti German. Isto taka se pojavile i ovie svetii čij život go postavuvme za predmet na našiov raskaz. Tie najjasno se pokažuvale vo Tiveriopol, javuvajќi se na mestoto kade što bile položeni, i gi gledale kako odat noќno vreme po bedemot razdeluvajќi im na site što potrebuvaat bogati iscelenija. Tie bile od site proslavuvani. Taka

prirodna temperamentnost, zapalen i od verata kon čudotvorcite, so golema brzina go izgradil hramot upotrebuvajќi za rabota mnogu rabotnici. I koga zastanale na mestoto , vrz koe se javuvale svetiite i otkako se pomolile dolgo i so mnogu solzi, počnale da kopaat i da iznesuvaat plastovi. Otkako kopale dolgo vreme, najposle stignale do

lov počnuva da go gubi svoeto značenje. Silata, umešnosta i brzinata koi do togaš se smetani za najgolemi veštini, toa veќe ne se, mladosta i silata im go otstapuvaat mestoto na starosta i mudrosta. Na teatarski plan toa podrazbira maskiranjeto vo životno da se zameni so preobrazuvanjeto vo predokot, a bidejќi toj kako figura nitu odblizu

ja gledal vo ritualot, potočno pravilnoto istražuvanje niz ritualnoto scenario, togaš istoriskiot pogled se orentira kon praktičnite vrednosti. Sfaќanjeto na mestoto i ulogata na ritualot vo sistemot na kulturata i opredelbata na negovoto mesto na skalata racionalno-iracionalno ne e tolku značajno, smeta Malinovski, kako i deka

bajači vo svoeto dejstvuvanje imaat za cel da ostavat što posilen efekt. Tie toa go postigaat so verbalnite iskazi, mimiki i gestikulacii, opredeluvanjeto na mestoto na izvedbata i upotrebata na nerazbirlivi zborovi. Za izvedbite na baenjata podatoci naoѓame kaj: Stefan Verkoviќ, Kuzman A. Šapkerev i Marko K. Cepenkov, golem

gi objaviv vo "Trudovi" god. I. br. 1 - 2, str. 109 - 114, Skopje 1960) Za Gologanov veќe se pojavija i drugi prilozi. Meѓutoa, ne beše na odmet da se soberat podatoci od mestoto vo koe do pred dvaesetina godini go pomina svojot život avtorot na 300.000 - te stiha na falsifikuvanite slovenski Rig-Vedi

mestoto

O piškotih in zasebnosti

Nastavitve piškotkov