možat da se iskažat na način koj ne e mošne impresiven. subjektot funkcija manipulirana od dvojkata ispraќač-primač, togaš kako objektot ja ostvaruva funkcijata zemena vnatre od

Ovaa koncepcija pretstavuva korist za malku po malku da se konkretizira dvojkata subjekt-objekt i ne za da se definira subjektot samiot tuku da se konkretizira preku svojata akcija. Vo aktanskite triagolnici na Ibersfeld strelkata na želbata ja

strelkata na želbata ja nasočuva pričinata kon celinata i nasokata i značenjeto vo dejstvoto na protivnicite, na subjektot . Kako primer za prviot triagolnik taa ja zema prikaznata so internacionalen motiv Snežana. Vo ovoj slučaj maќeata e

za prviot triagolnik taa ja zema prikaznata so internacionalen motiv Snežana. Vo ovoj slučaj maќeata e protivnik na subjektot , a ne na nejzinata želba da se omaži so princot vo ovoj slučaj triagolnikot ima forma (subjekt-objekt-protivnik):

želba da se omaži so princot vo ovoj slučaj triagolnikot ima forma (subjekt-objekt-protivnik): subjektot da poseduva nešto što protivnikot go saka (vrvna ubavina vo primerot na Snežana) vo toj slučaj borbata se odviva vo

što protivnikot go saka (vrvna ubavina vo primerot na Snežana) vo toj slučaj borbata se odviva vo odnos na želbata na subjektot , protivnikot vo toj slučaj e životen protivnik, a ne konjukturen vo ovoj slučaj triagolnikot ja ima ovaa forma:

, no koi se dopirite, razlikite, zošto povtorno racionalnosta e na tapet, kako i zošto dojde do diseminacija na subjektot , do apostaziranje na fragmentot i pluralitetot, na individualnoto, setilnoto, iracionalnoto? Znači,

kon ovaa problematika. Ako denes povtorno ima bunt protiv ratio-to i ako vo fokusot povtorno e transformacijata na subjektot , togaš kako poranešnite zafati se reflektiraat na denešnata aktuelna situacija? Dali i kade denes se naoѓa ona pomeѓu

na edno dijahronisko nivo, no i na koj način nekogaš se praveni rezovite, vivisekkcijata na metafizikata i subjektot vo sekoj oddelen filozofski diskurs.

, na prostorot i vremeto im se odzema objektivnosta, tie se subjektivni čisti formi na percepcijata zavisni se od subjektot i se eden vid negova pretstava Ili kako što samiot Kant decidno veli: prostorot ne e forma na neštata što bi im pripaѓala

. Isto taka, Vremeto e edna čista forma na setilnata percepcija. [ 15 ] subjektot Šeling mu dava edna nova dimenzija, toj pravi eden svoj presvrt so ogled na svojata filozofija na identitetot. Na Niče,

i so Kirkegard: nego mu se neprifatlivi promisluvanjata za apsolutot, opštite poimi i sistemi vo koi isčeznuva subjektot . Taka, i Kirkegard ќe go zasluži epitetot likvidator, ovoj pat vtor Hegelov likvidator. Onoj što doaѓa posle Šeling.

konstrukcii i obopštuvanja, do zatvoranje na procesite samite vo sebesi, bez izlez za ona što e najvitalnoto: subjektot , životo, neposredno čovečko suštestvo, originalno i nepovtorlivo pod kapata nebeska

zaboravi, kako što veli Frojd. Naprotiv. Otkritijata i traganjata po nesvesnoto, bidejќi se najdirektno povrzani so subjektot , ќe ostavat dalekusežni posledici pokraj drugoto i po ona što se narekuva bitie, fenomen, egzistencija Tie se

veќe se naѕiraat, egzistencijalizmot, fenomenologijata i fundamentalnata ontologija: doaѓaat Huserl i Hajdeger. Subjektot veќe e ispraven pred dva novi predizvika: fenomenologijata i ontologijata.

subjektot

O piškotih in zasebnosti

Nastavitve piškotkov