da pojdeme od konstatacijata deka so ovoj problem ja označuvame ne samo borbata za osloboduvanje na Makedonija, tuku i odnosot na evropskite državi za rešavanje na ovoj problem. Razvitokot na makedonskoto i na istočnoto prašanje može da go
merka da se preraspodelat vo harmonija. I poveќe od toa, toj vodi smetka za taa dimenzija i tokmu taka postapuva. Odnosot na Dimitar G. Molerov kon folklorot i negovoto koristenje vo sopstvenoto literaturno delo, e prašanje koe bara
analizite i sintezite na ličnosta na delata na oddelni avtori, kniževnite vrski i vlijanija, pravci i dviženja, odnosot meѓu narodnata i umetničkata poezija. Ottuka taka beskompromisno se kritikuva i ismejuva bezdarnosta, lažnata
, ostavajќi del od slobodniot prostor za individualnata kreativnost. Taa skriena podloga odgovara na langage vo odnosot kon oddelnite izvedbi. Analizata na nivo na kontekst i delumno dramatizacijata na teksturata ne e možna bez
na mostot koj ќe gi povrzuva fizičkite i mentalnite bregovi na rekata vo kreativniot proces na akterite. Odnosot meѓu dvata brega ne e vrzan samo za polaritetot koj e voočliv kaj poedinecot vo migot na akterskata izvedba. Toj, isto
ne veruvale sekogaš vo magičnite tehniki, no sepak toa voopšto ne vlijaelo na statusot na magepsnikot nitu na odnosot kon obredite koi pretstavuvaat vrednost za sebe. Od ova može da zaklučime deka smislata na ritualot ne e vo
što vo trudovite posveteni na dadeniot krug prašanja dihotomijata praktično - simbolično, postojano korelira so odnosot svetovno - sakralno. Logikata e sledna: ako se priznae deka simboličnoto, vo ritualot ima praktična smisla, togaš
i prskanje so voda. Pri ovie dejstva doaѓa do izraz opozicijata - maško: žensko; ovde kako vtora opozicija se javuva odnosot - vo kuќata: nadvor od kuќata, pri što se odrazuva nivnata vrska na sledniot način:
podocna negiraat. Zatoa, rečisi e nevozmožno, da se zboruva za negovite prodolžuvači ili negatori, bez osvrtot ili odnosot kon dominantnata figura na Hegel.
čovečko suštestvo, originalno i nepovtorlivo pod kapata nebeska odnosot Hegel Kirkegard, posebno što Bloh dava edna široka slika za filozofskite struenja na toa vreme. Tolkuvanjata na Bloh
] od 1965 - 66 godina, koe kako direktno da se nadovrzuva na prethodnoto iskričenje vo sfaќanjata na Huserl i Hajdeger za odnosot meѓu filozofijata i naukata, iako seto toa kaj Lakan se postavuva na poinakvi osnovi. Imeno, ovde Lakan go interesira
meѓu filozofijata i naukata, iako seto toa kaj Lakan se postavuva na poinakvi osnovi. Imeno, ovde Lakan go interesira odnosot pomeѓu naukata i vistinata, dali psiholanalizata e nauka, a ako navistina e, vrz što takvoto tvrdenje može da se
. odnosot meѓu označuvačkoto i znakot, vo poširoka smisla. Koncepcijata na Hajdeger vo ovoj svoj tekst Lakan ja destruira na
kon sakanata. Bez ogled dali se pee i kopnee za Ana, Tamara ili Izabela, našiot poet ušte vo prvite pesni za ljubovta i odnosot kon ljubenata se pokažuva kako tvrd orev i nepopustliv kako što toa e slučaj i so podocnežnite pesni od Ronki i Monista.
čovek - postapno, vnimatelno i sigurno go gradi svoeto tvorečko kredo prepoznatlivo i vo pothodot, i vo metodot, i vo odnosot kon umetnosta, naukata i životot. Tokmu zaradi toa, nie sme uvereni deka vo pesnite od Ronki i Monista ima respektiven