na ime Božin. Toj imaše samo eden sin na ime Siljan; imaše Božin i edna ќerka. Siljan beše mnogu galen i od tatka i od majka, čunki od mnogu sinovi Božinovi samo Siljan beše ostanal živ, ta od toa beše galen mnogu i beše go oženile ušte na šesnaeset
da se baraat i da ne možat da se najdat i da se vidat. Em, tako mi Boga, čedo, tebe može da ti se čini laga, ama mene za vistina, čunki mi e prikazano od deda pradeda; čunki vo star vek, sinko, ne lažea našite stari kako sega što lažat mladite.
da se vidat. Em, tako mi Boga, čedo, tebe može da ti se čini laga, ama mene za vistina, čunki mi e prikazano od deda pradeda; čunki vo star vek, sinko, ne lažea našite stari kako sega što lažat mladite.
so plač na očite za da go zeme na Boži grob. Nikako ne mu davaše raka na duovnikot za da go nosi Siljana so sebe na Boži gorb, čunki sakaše da arči pari za nego poveќe otkolku što mu čineše rugata. Mu se tovari andžijata na duovnikot i go moli da go zeme
kraj moer da gleda kaj što se skrši gemijata, da ne nešto izleze od more duovnikot. Arno ama zaludo što čekal Siljan, čunki duovnikot i site druzite što bea vo gemijata, bea se udavile. Otkoga vide Siljan oti nikoj ne izleze, trgna da odi po
, da vidi što zemja ќe bide taa. čunki ќe odel kako vnatre vo adata, za da vidi što ima i što nema, da ako nema nekoja traga od čoveka, pak sakal da se vrati nazad
, race da mu se najde, za od lošo da se brani, i trgnal na ugornoto da odi. Kolku eden saat što odil, pak našol izvor so voda i čunki odel prekutrupa, na mnogu mesta naoѓal jagotki i si jadel. Toa samo mu bilo maka, što ne možel da vidi nekakov pat i da vidi
Siljan, dali na Krušovo se naoѓam ovde i go gledam našeto pole? Dali son gledam i jas ne znam. Vo toa pole treba da ima luѓe, čunki gledam kako da ima livaѓe i nivje.
ništo ne razbiral od tie zborovi, taka mu se čulo, kako koga da kljakaat štrkovi. Se uplašil siromav Siljan edno čudo, čunki si rekol so umot oti ќe bidat nekoi ѕverovi. Se zasolnal zad edni šipje i otade gi videl luѓeto. Tie si bile maž i žena i si
progovorile pomeѓu si so nivniot jazik i se iznasmeale. Si rekol so umot Siljan da ne im progovori, ami da im se pokloni, čunki ču oti tie si progovorile po nivniot jazik. Od kaj ќe znaat ovie luѓe, si rekol Siljan sam so sebe, po mojot jazik, za da im
kaj me znaeš? Leli te doveal vetrot u našava zemja, kaj što čovek ne došol dosega, mu rekol, ќe ti kažam od kaj te poznavam, čunki si imal kasmet da se vidiš so mene i gostin ќe mi bideš u mene. Ja poveli, sedni, i na malku leb i sirenje kasni, da tamo ќe se
. Siljan ne možel da se načudi na luѓeto, koi se i vo koe mesto se. Ednaš se preesapil, kako da e vo Ohridsko Pole i Struško, čunki tamo imalo ezero, da može moreto da ja doneslo gemijata vo ezeroto i tamo može da se skrši i toj izlegol. Haa, ne sum
da može moreto da ja doneslo gemijata vo ezeroto i tamo može da se skrši i toj izlegol. Haa, ne sum Ohridsko Pole i Struško; čunki tamo vakvi luѓe nema so olku dolzi nosevi i olku visoki vo nozete; ovie luѓe ne se asli kako nas, si velel sam so sebe. E arno
ami od kaj me poznavaat malo golemo vo kuќava šo se? Duri si mislel taka Siljan, sam beše go ostavile vo edna odaja luѓeto, čunki ošle da gi naranat imanjeto.
luѓe? Oti luѓe sme, zatoa luѓe sme, mu rekle, a za štrkovi što se pravime, si imame od deda pradeda kletva da se pravime, čunki tuka nie, Siljane, ne e čare da rodime čelad spored edna kletva što ni e ostavena od deda pradeda kako što ti kažav ušte od