sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "ā".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Še ena možnost nastanka množinskih oblik na -a k ženskim ā-osnovam je analogija po moških o-osnovah.
Čeprav je primerov manj, so ti veliko bolj razpršeni kot pri o- in ā-osnovah.
Značilna je tudi uporaba znakov ˉ nad samoglasniki ( na primer ā ) , ki so predstavljali okrajšave za sledeče m-je ali n-je .
Zanimivo, da se v tem govoru edninska ā-osnova sopojavlja z množinsko obliko na -a.
Za arkado-kiprsko narečno ploskev lahko rekonstruiramo končaj *-ā-(h)u.
Vokativ singularja je v okviru ajevskih osnov formalno identičen z nominativom singularja, tj. izglasen na -ā/-ē oz. -ă (pri tipu πότνιᾰ).
Večje število primerov tudi pri moških o-osnovah je ugotovljivo le za zgornjegorenjske govore, drugod prevladujejo ženske ā-osnove.
Večinoma gre torej za ženske ā-osnove, v manjši meri tudi ženske i- in moške o-osnove.
V štirih poljubno izbranih slednjih kvadratkih smo s pomočjo optičnega mikroskopa prešteli spore gliv in izračunali njihovo povprečje (ā) na kvadratek.
Stind. bāhū-n-ā́ m (bāhú- 'roka') kaže na preoblikovanje po nazalnih osnovah, pri čemer je izvorni sufiksalni del eliminiran.
Razlaga na podlagi stranskih sklonov po prehod končnic ā-sklanjatve k drugim sklanjatvam ni prepričljiva.
Problematična je kiprska oblika nu-pe [numphē?], ki predvidoma izkazuje jonsko-atiško -ē namesto pričakovanega -ā oz. -ă.
Prikazani so s povprečno mero točnosti ā(σN ) in natančnosti p̄(σN ) ter s standardnim odklonom σ(σN ) vsake mere.
Po njegovi teoriji se naj bi izvorno indoevropsko » * kr ß - k-ā « » močvirnata « kasneje posredno razvilo v slovenske oblike .
Palatalizacija se je morala zgoditi pred sovpadom nevisokih samoglasnikov *e,̆ *ā,̆ *ō̆ v *ā,̆ zato je morala delovati relativno zgodaj.
Odrazi *ā/*à-, *ū/*ù-, *ī/*ì- in * /* - se med posameznimi govori ne razlikujejo.
Njuni limiti označimo z x̄i in z ā zaporedoma.
Morda je iz tega obdobja tudi labializacija issln. *ā.
Issln. *ā/*àGovori se med seboj razlikujejo po (ne)labializaciji etimolońkega a.
Enako kot za ā-osnove velja za i̯ ă-osnove, kot kaže tabela z rekonstrukcijo.