sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "ȯ".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V govoru govorke se pojavita dva primera zlitja, in sicer - ə > -ȯ (ˈpəršȯ) in -aj > - (ˈčaːk ).
Uporaba ȯ je bila v transkripcijah posplošena, saj se je ȯ v zbranem gradivu pojavil v več primerih kot u.
Po drugi strani se odraza ọ in ȯ ne pokrivata z nobenimi navedenimi.
Izgovor izglasnega -o oz. ǫ je preko -ȯ in -ọ mestoma približan -u (ˈuːnȯ, pr bˈliːžnȯ, ˈnȯ/ˈnu, skuˈpiːnȯ, bȯ).
Pri 2. in 3. starostni skupini se izglasni o izgovarja kot ȯ oz. u.
V govoru Prosnida se v položaju za vzglasnim / / pojavlja položajni odraz [ȯ].
zd ˈ raf zd ˈ ra ː va - ȯ prid .
samoglasniki pa se na koncu besede zlije v ȯ; 6. izenačitev knjižnega kaj in kar v ka (npr.
starocirkumflektiranega zloga) pojavlja 〈ȯ〉, ki pa je pri Logarju enak odrazu isln. nenaglašenega *u.
3.3.2.1.3.3 /u/ in /o/ se za / / premenjujeta z [ȯ].
V govorčevem govoru se pojavi nekaj primerov zlitja, in sicer o > e ((po) ˈfaːrešk ), -ə > u (ˈrẹːku), -il > -u/ȯ (ˈkuːpu, ˈk oːsȯ, zˈloːmȯ), -je > -e (ˈke ‛kje').
V govorčevem govoru se pojavi malo primerov zlitja samoglasniškega in soglasniškega dela, in sicer -ě > -ȯ (ˈjẹːmȯ ‛imel'), -ə > -u (ˈrẹːku), -i > -u (bu ‛bil', zaˈmẹːru).
Dolgi samoglasniki ẹː in ėː ter ọ in ȯ so prostе različicе, ki niso omejene na določene položaje, tako imamo mˈlẹːk ali mˈlėːk, ˈg ːbа ali ˈg ːbа.
Diferenciacija zv → zg zˈguːn; tn → kn kˈnaːȯ 'tnalo'; m- → xm- xˈmərt 'umret';
Ramovš še ne omenja npr. tendenc ožanja - o > - ọ , - ȯ , celo v - u v več štajerskih in panonskih govorih , za vse navaja še ohranjen - o .
Pri vseh treh govorcih je poseben tudi izgovor nenaglašenega o, ǫ, ki ga vsi v veliko primerih izgovarjajo kot ȯ, u (največ takih primerov je v govoru 3. govorca).
Isln. nenaglašeni *u je v večini govorov ohranil svojo izhodiščno kakovost, le v govoru Prosnida je prešel v /ọ/ (v položaju za / / pa v [ȯ]).
Izjema je mozirski govor , v katerem je povojna generacija opustila staro končnico - ə in jo zamenjala z - ȯ ( zapis iz leta 1952 proti zapisoma iz let 1966 in 1973 ) .
Pojavi se oženje ě v i/ė/ (npr. ˈeːniga, 37 Logar (1996) v Prispevku k poznavanju semiškega govora v Beli krajini navede spremembo -o, -ǫ > -ȯ (npr.
• ȯ enìːt • ȯ ẹén • ȯ eˈnɘte • ȯ eˈnọ • ȯ enìːla • [ ȯženíːl]