sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "iẹ".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za dvoglasnik /iẹ/ pa ima mlajša informatorka pogosteje tudi enoglasniško varianto /ẹː/ (po ˈrẹːdu, sˈmẹːtḁno).
Tu so redke posebnosti, ki niso notranjske: iẹ < ěː.
Refleksa za praslovanka e in ę sta v govorčevem govoru ẹː oz. iẹ.
Prevladuje dolgi in ozki ẹː ((bi) ˈrẹːku; ˈvẹːže, gˈrẹːš, gˈłẹːaš, sˈpẹːt), samo v dveh primerih je govorec uporabil dvoglasnik iẹ (ˈpiẹtək, sˈpiẹt).
Podobno se zgodi tudi pri refleksih za ě, ę, e > iẹ (npr. ˈdiẹte 'dete', čˈriẹšńa 'češnja').
Ohranila sta se tudi prehod /s/ v /š/ v skupini sk- ( škˈriːnjo) in izenačitev dvoglasnika /iẹ/ z /iː/ pred zvočnikom r ( ˈkiːri).
Izofona črne barve oddeljuje areal z odrazom iẹ (zahodno od izofone) od areala s fonetično drugačnimi odrazi (vzhodno od izofone).
Dvoglasnik iẹ v govorkinem govoru prevladuje kot refleks praslovankih e in ę (zaˈpiẹčək, ˈriẹkȯ, ˈviẹčkrat).
Dvoglasnik /iẹ/ je ožji od zadnjega para /uo/.
Dolgi samoglasniški sistem v dolinskem narečju: i:/i:i̯, ü:/ü:u̯; u:/u:u̯, ö:, iẹ; e:i̯, ou̯; a:.
Diftong iẹ : ima v prevzetih besedah fonemsko različico ẹ : ( ' fẹ : der'mẹ : ser , ' kẹ : lder , š'tẹ : jŋge ) .
Pri 3. govorcu pa se v eni besedi pojavita še ḙː in iẹ v položaju pred r.
Pri 1. in 2. govorcu se pojavi še en primer z dvoglasnikom iẹ, pri 3. govorki pa spet vmesna različica ḙː.
Nekateri ( šẹst , sidǝm , ṷsǝm , dvìẹt , dsìẹt ) v R / M in D / O premenjujejo osnovo ( iẹ > ( j ) á : in ṷ > ṷá :) .
mogoče mestoma opaziti tudi dvoglasnik uọ, ki je pri tej starostni skupini pogostejši od dvoglasnika iẹ.
"V sistem dolgih samoglasnikov bistriškega govora uvrščamo: ː /ẹː , üː , uː , iẹ, (üöː), eː , aː / ː , uåː/ ː, ː/reː/rəː.
233 V navedenih primerih bi lahko šlo za odraz prvotnega nenaglašenega dvoglasnika *iẹ, nastalega po analogiji na oblike, v katerih je zložnik naglašen.
3.3.2.3.4 Nenaglašeni samoglasniki se pojavljajo v vseh besednih zlogih, razen /iẹ/ in /uọ/, ki se pojavljata zgolj v prednaglasnih zlogih.
3.3.1.1.3.1 Nenaglašeni samoglasniki so kratki z izjemo /iẹ/ in /uọ/, ki sta (pol)dolga.
3.3.1.1.3.2 /iẹ/ in /uọ/ se pri mlajših govorcih realizirata kot /i/ oziroma /u/.