Število uporabljenih filtrov določa velikost tretjega sloja mreže, na katerem so zbrani najpomembnejši elementi posameznih vektorjev atributov: z = [ĉ1 , ĉ2 , . . . ĉm ].

V konkretnem primeru iracionalnega problema lastnih vrednosti so zadnje, petdesete komponente vektorja ĉ imele normo približno 1070 in so zahtevale zelo previden izračun.

Opomniti velja, da so ĉ in (τ̂ , δ̂) asimptotično nekorelirane [15].

S to terminologijo so holomorfne preslikave v Ĉ ravno meromorfne funkcije, poli pa natanko točke, ki se slikajo v ∞.

Bazo sistema velikosti V lahko sestavimo iz stanj z delcem na posameznem mestu: }︁ {︁ † ĉ†i |0⟩ = |0, . . .

Tako lahko govorimo o holomorfnih funkcijah na odprtih množicah v Ĉ.

Rungejev izrek bomo dokazali za odprte množice v razširjeni kompleksni ravnini Ĉ = C ∪ {∞}, zato si najprej poglejmo nekaj lastnosti razširjene kompleksne ravnine.

Če je f : X → Ĉ merljiva funkcija, je merljiva tudi |f |, saj je kompozitum funkcije f z zvezno preslikavo z 7→ |z|.

Odprte množice v Ĉ so običajne odprte množice v C, skupaj z odprtimi množicami, ki vsebujejo točko neskončno.

Bernńtejn uporablja oglate oklepaje [k : ĉ]: ruka - ručka; S.

Velja, da je funkcija Ĉ kopula (brez dokaza).

Za eliptično kopulo C velja Ĉ = C, od koder sledi, da sta repna koeficienta med seboj enaka.

K 3 Za vsako vozlišče v izračunaj ĉ C ( v ) = n i = 1 d ( v , v i ) K n 1 .

Pripadnost kopule preživetja Ĉ kopuli C je simetrična relacija, saj je kopula C kopula preživetja, ki pripada kopuli Ĉ.

Začnemo z Diracovim poljem ψ in njegovo parno konjugiranko Ĉ(ψ)T = ψ c .

To pomeni, da je ĉ0 kar enak   T̃0 (0)  T̃ (0)    .