sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "čl zakona o obligacijskih razmerjih".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo čl zakona o obligacijskih razmerjih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Pri določanju odškodnine za negmotno škodo je treba upoštevati vse kriterije , ki jih določa 200. čl. zakona o obligacijskih razmerjih .
Odškodnina v tem znesku je skladna s sodno prakso v podobnih primerih in upošteva merila po 200 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih .
Glede na ugotovljena dejstva je takšno stališče sodišča druge stopnje pravilno ( 122 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih ) .
Je skladna z merili , ki jih določa 200 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih , in s sodno prakso v primerljivih primerih .
Tožničino krivdno ravnanje delno ekskulpira zavarovanca tožene stranke , ki je sicer objektivno odgovoren ( 3. odst. 177 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih ) .
Obe odškodnini sta v skladu z merili , ki jih določa 200 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih .
Ker kupnina ni bila v celoti plačana , je pogodba razdrta po samem zakonu ( 125 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih v nadaljnjem ZOR ) .
Po čl. 1004 / 3 Zakona o obligacijskih razmerjih so se dolžniki zavezali kot poroki in kot plačniki in zato upniku odgovarjajo kot glavni dolžniki .
Če toženec ni plačal dela kupnine v ugotovljeni višini , jo mora poravnati ( čl. 516 zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR ) .
Oporoka je enostranski pravni posel in so pogoji za ničnost urejeni v čl. 103 Zakona o obligacijskih razmerjih .
Uveljavljanja ničnosti pogodbe ni mogoče enačiti z določili četrtega odst. 141. čl. zakona o obligacijskih razmerjih ( ZOR ) .
Sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek , saj je pravilno uporabilo določbe čl. 170 Zakona o obligacijskih razmerjih .
Navaja , da sta sodišči nepravilno uporabili določbi 387. in 388. čl. zakona o obligacijskih razmerjih ( ZOR ) , ki določata pretrganje zastaranja .
V konkretnem primeru je treba uporabiti pravilo sočasne izpolnitve po čl. 122 Zakona o obligacijskih razmerjih .
Za ugotavljanje odgovornosti tožene stranke ni podlaga 174 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih , temveč pravno pravilo par. 1320 ODZ .
Zamudne obresti so dosojene pravilno po čl. 279 / 2 Zakona o obligacijskih razmerjih od vložitve tožbe dalje , to je od 26. 11. 1993 dalje .
Terjatev upnika do dolžnikov bo ugasnila šele , ko upnik izterjal odstopljeno terjatev ( čl. 444 / 2 v zvezi s čl. 309 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR ) .
Kasnejše ustne spremembe tega dogovora ne spreminjajo ( čl. 1083 / 2 Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR v zv. z drugim odstavkom 51. čl.
1. odst. 154.čl . zakona o obligacijskih razmerjih določa , da kdor drugemu povzroči škodo , mu jo mora povrniti , če ne dokaže , . . .
Pravilo 73 . čl. zakona o obligacijskih razmerjih o konvalidaciji pogodbe pride v poštev , ko je pogodba sicer sklenjena , ni pa izpolnjena zahtevana pismena obličnost .