Štirn Janota piše, da raziskave kažejo na otrokovo zmožnost, "da oblikuje moralne in konvencionalne sodbe glede na različne aspekte znotraj socialnih izkušenj.

Štirn Janota (2015) trdi, da lahko razvoj prosocialnega in moralnega vedenja spodbujamo tudi z indukcijo kot disciplinskim pristopom.

Štirn Janota (2015, str. 65) piše, da so v zadnjem času koncepti vzgoje, ki temeljijo na kognitivističnih teorijah, deležni številnih kritik.

Vidimo lahko, da so dijaki poudarjali etiko skrbi in obličja, ki v ospredje postavi srečanje z obličjem drugega (Štirn Janota 2015, str. 67).

Empatija se tako pojavlja v vseh razvojnih obdobjih, njena razvojna stopnja pa je povezana s posameznikovimi kognitivnimi zmožnostmi (Štirn Janota 2014, str. 120).

Empatična krivda se namreč pojavi tudi v induktivni vzgojni praksi, ki posameznika spodbudi k spremembi vedenja (Štirn Janota 2015, str. 69).

Čustveno pogojevanje pa temelji na odtegnitvi čustvene podpore učencu, kar mu vzbuja občutke tesnobe in krivde (Štirn Janota 2015, str. 68).

To je možno zaradi empatične imaginacije, ki ji omogoča podoživljanje usode književnih likov (Štirn Janota 2015, str. 72).

Takšen pristop lahko vodi k boljšim učinkom za prosocialno in moralno delovanje učencev (Štirn Janota 2015, str. 66).

O empatičnem distresu govorimo, ko opazovalec "občuti distres med opazovanjem nekoga - žrtve, ki v resnici doživlja distres" (Hoffman 2000 v Štirn Janota 2014, str. 119).

Petre Štirn Janota , ki je spregovorila o pomenu induktivnega vzgojnega pristopa .

Pouk književnosti pri slovenščini smo na tej podlagi opredelili kot možno induktivno vzgojno prakso (Kroflič 2010a; Štirn Janota 2015).

Konflikti so torej priložnost za poglabljanje razumevanja samega sebe, drugih in sveta okoli nas (Štirn Janota in Štirn Koren 2012, str. 11).

Pri njih se lahko razvije egocentričen način razmišljanja ter patološka soodvisnost od zunanjih potrditev (Jeznik, Kroflič in Štirn-Janota, 2017).

Janez Damjan in Petra Štirn Janota , je pripravila Smernice za uresničevanje vključevanja ključnih kompetenc v programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja .

Štirn Janota, umetnost lahko ponudi poseben doprinos induktivnemu vzgojnemu modelu (Štirn Janota 2015, str. 66).

Petro Štirn Janota in fotografinjo Nike Hölcl so mladi ustvarjalci pokazali svoje delo in kreativnost.

Podobna opažanja na podlagi študije primera izpostavljajo tudi Kroflič, Štirn Janota in Jug (2010), ki so jo izvedli v vrtcu Vodomat v Ljubljani.

Podobne dejavnike na področju moralnega razvoja in prosocialnega vedenja je izpostavil Kroflič (Štirn Janota, 2015 in Kroflič, Vitulić Smrtnik 2015) v induktivnem vzgojnem pristopu.

Na otroka osrediščena pedagogika oziroma otrokocentrična pedagogika je pojem, ki ga spremlja določena teoretska nejasnost (Jeznik, Kroflič in Štirn Janota 2017; Mencin Čeplak 2017).