Za preučevanje vedenjskih odzivov med plenilcem in plenom potrebujemo poleg drugih znanj tudi razumeti vlogo alelokemikalij v interakciji plen-plenilec.

Vsi našteti procesi lahko spremenijo kemijske lastnosti alelokemikalij, s čimer lahko postanejo bolj učinkovite, neaktivne ali škodljive za druge organizme.

Večina repelentov in privabil je v obliki hlapnih alelokemikalij, zato jih žuželke lahko zaznajo preko vohalnih receptorjev na daljših razdaljah.

V raziskavi smo analizirali tudi vpliv najpogostejših alelokemikalij, ki so prisotne pri dresnikih: resveratrol, (-)-epikatehin in emodin.

To ponovno kaže na večji alelopatski potencial dresnikovih izvlečkov kot posameznih alelokemikalij.

To kaže na različen vpliv obeh vrst dresnika, kar bi lahko bilo posledica različne sestave njunih alelokemikalij.

Tako vodni kot metanolni izvleček japonskega dresnika sta vsebovala več resveratrola, v izvlečkih češkega dresnika pa je bilo več preostalih preučevanih alelokemikalij.

Ta razlika bi lahko bila povezana z različnimi koncentracijami in vrstami alelokemikalij v posameznem izvlečku.

Rezultati naših raziskav imajo omejen pomen, saj so alelopatske interakcije v naravi odvisne od različnih okoljskih dejavnikov (sestava tal, kombinacija alelokemikalij itd.).

Pri analizi posameznih alelokemikalij smo ugotovili, da emodin povečuje mitotski indeks in s tem stimulira celične delitve pri vrtni redkvici.

Poznane so tudi pozitivne značilnosti alelokemikalij, saj lahko omogočajo komunikacijo med rastlinami in pospešen razvoj.

Pomemben vidik naše raziskave je poudarek na kompleksnosti delovanja alelokemikalij in interakciji z okoljskimi dejavniki.

Poleg tega smo z analizo izvlečkov obeh dresnikov želeli primerjati njun alelopatski potencial z vplivom posameznih dresnikovih alelokemikalij na rast kalic redkvice.

Podobne učinke alelokemikalij so opazili tudi pri drugih rastlinah.

Okoljski dejavniki, kot so temperatura, svetloba, minerali v tleh in mikroorganizmi, lahko okrepijo ali omilijo aktivnost alelokemikalij.

Novejše raziskave temeljijo na taktiki, kako čim bolj povezati človeka z rastlino, da bi lahko manipulirali interakcijo plenilec-plen z uporabo alelokemikalij.

Največji delež je predstavljal epikatehin, metanolni izvlečki so vsebovali več alelokemikalij kot vodni.

Na rastlinah z visoko koncentracijo alelokemikalij se rastlinojede uši razpršijo po isti ali drugih rastlinah.

Na dolžino poganjka redkvice niso vplivali ne izvlečki dresnikov ne posamezne alelokemikalije, so bili pa poganjki krajši pri tretmaju z mešanico alelokemikalij.