Najvišjo koncentracijo BHBFTIR smo analizirali v poletnih mesecih, nekoliko nižjo v spomladanskem obdobju, še nižjo v jesenskem času in najnižjo pozimi.

Glede na koncentracije BHBFTIR bi lahko sklepali, da se pojavlja največ subklinične ketoze prav v poletnih mesecih.

Zaradi majhnega števila meritev pri visokih vsebnostih BHBFTIR so podatki zelo variabilni in asimetrični.

Tudi sezona, v kateri je bila opravljena mlečna kontrola, značilno vpliva na koncentracijo BHBFTIR.

Naša raziskava potrjuje navedena dejstva, vendar je vpliv mlečnosti na koncentracijo BHBFTIR razmeroma majhen.

Tudi jeseni je bila koncentracija BHBFTIR statistično značilno nižja kot spomladi in poleti.

Torej so imele krave, ki so imele večjo mlečnost, imele nižjo vsebnost BHBFTIR.

Iz preglednice 10 vidimo, da vsi v model vključeni dejavniki statistično značilno vplivajo na vsebnost BHBFTIR.

Naši rezultati kažejo, da je bila najnižja koncentracija BHBFTIR v zimskih mesecih.

Glede na koncentracijo BHBFTIR v mleku je jesensko obdobje ugodnejše od spomladanskega.

Rezultati nam kažejo, da se z zaporedno laktacijo povečuje koncentracija BHBFTIR.

Prav tako vsebnost sečnine v mleku statistično značilno vpliva na BHBFTIR.

Na sliki 9 prikazujemo razpršenost porazdelitev BHBFTIR znotraj njihovih posameznih vsebnosti (asimetrije).

Podatki v preglednici 12 nam kažejo, da koncentracija BHBFTIR značilno vpliva na mlečnost v prvih 100 dneh.

Daljše kot je obdobje po telitvi, nižja je koncentracija BHBFTIR.

Na mlečnost krav v prvih 100 dni laktacije vplivajo poleg zaporedne laktacije, sezone mlečne kontrole, logaritma števila somatskih celic tudi RMB in BHBFTIR.

Na sliki 9 prikazujemo korelacije med vsebnostjo BHBFTIR in plodnostnimi parametri.

Rezultati iz preglednice 10 nam tudi kažejo, da večji, kot je logaritem somatskih celic v mleku (LnSSC), večja je vsebnost BHBFTIR.

V raziskavi nas je zanimala predvsem povezava med vsebnostjo BHB v mleku (BHBFTIR) in drugimi sestavinami v mleku.

V mleku teh živali smo določili tudi vsebnost BHBFTIR.