Vendar sama prisotnost celic ne potrjuje BKPyVAN, temveč le aktivno pomnoževanje virusa v sečilih, pogosto v spodnjih sečilih distalno od presajene ledvice.

Zmanjšanje ali sprememba imunosupresije je lahko nezadostno za preprečitev zavrnitve, medtem ko pretirana imunosupresija omogoča napredovanja BKPyVAN in okvaro presadka.

V predhodnem koraku smo dokazali, da gre pri skupini BKPyVAN po presaditvi za aktivno virusno okužbo in povečanje virusnega bremena.

Pomanjkanje celovitih preventivnih strategij, zgodnjih in občutljivih diagnostičnih označevalcev ter učinkovitih protivirusnih zdravil bistveno omejuje možnosti za uspešno obvladovanje BKPyVAN.

Kjer je bil vzorec na voljo, smo pri bolnikih z BKPyVAN vključili tudi biopsijo nativne ledvice ali urotrakta (natl/ut).

Kljub temu pa zaradi žariščne razporeditve virusnih vključkov in poškodb tubulov obstaja tveganje, da BKPyVAN v biopsiji ne zaznamo.

Značilne znotrajjedrne virusne vključke redkeje opazimo v zelo zgodnji in pozni fazi BKPyVAN ter v primeru izzvenele okužbe.

Kljub napredku presejalnih metod, ki temeljijo na rednem spremljanju virusnega bremena, BKPyVAN v zadnjih nekaj letih ne upada.

Pri bolnikih z izidom drugačnim kot BKPyVAN se tudi po presaditvi ohrani latentno stanje s samoomejevalnim podvajanjem.

Zaradi omejenih terapevtskih možnosti predstavljajo presejalni testi in znižanje imunosupresije ključno strategijo za preprečevanje razvoja BKPyVAN.

Diagnoza BKPyVAN je lahko zahtevna zaradi kompleksnih histopatoloških dejavnikov, predvsem zaradi žariščne narave virusne okužbe.

Zaradi omejenih terapevtskih možnosti predstavljajo presejalni testi ključno strategijo za preprečevanje razvoja BKPyVAN.

Za razvoj učinkovitega zdravljenja BKPyVAN in uravnavanje imunosupresije so potrebne nadaljnje raziskave.

S preverjanjem količine nukleinskih kislin v različnih časovnih točkah smo lahko primerjali dinamiko virusne okužbe v skupini BKPyVAN s skupino BKPyVAN negativni.

Pričakovano je bilo največje število pozitivnih vzorcev v skupini BKPyVAN.

Kljub številnim raziskavam so dejavniki tveganja za okužbo z BKPyV in razvoj BKPyVAN še vedno slabo poznani.

Pri razumevanju patogeneze, preprečevanja, diagnosticiranja in zdravljenja BKPyVAN se raziskave še vedno soočajo s številnimi izzivi (Tang in sod., 2024).

Pozitivno barvanje na SV40 sovpada z aktivno okužbo BKPyVAN, kar smo potrdili z analizo tkiva z metodo qPCR.

Test zagotavlja specifične diagnostične dokaze o BKPyVAN in daje napovedne informacije o stopnji virusne poškodbe tkiva (Singh in sod., 2015).

To predstavlja visoko tveganje za razvoj BKPyVAN, če se stanje prezre ali napačno interpretira (Moens in sod., 2017).