Blastocystis spp. zaradi vpliva na ravnovesje med predstavniki črevesnega mikrobioma povezujejo z nekaterimi avtoimunskimi obolenji, tako črevesnimi kot zunajčrevesnimi.

Blastocystis spp. je pri ljudeh razmeroma pogost mikroorganizem.

Blastocystis spp. je najpogostejši gastrointestinalni evkariontski enoceličar, ki naseljuje debelo črevo ljudi.

Blastocystis spp. je na podlagi več raziskav pogosteje prisoten pri odraslih osebah v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.

Blastocystis spp. je eden od najpogosteje prisotnih črevesnih evkariontskih mikroorganizmov pri ljudeh in številnih živalih.

Blastocystis spp. je eden najpogostejših evkariontskih enoceličnih mikoorganizmov v črevesju ljudi po vsem svetu.

Blastocystis spp. smo samostojno zaznali v šestih vzorcih (6,9 %).

Čeprav je Blastocystis spp. v nekaterih primerih opredeljen kot edini povzročitelj omenjenih simptomov, pa ga pogosto ugotovimo tudi v blatu asimptomatskih ljudi.

Nekateri podtipi Blastocystis spp. so vrstno specifični, medtem ko drugi niso, zato jih lahko zaznamo tako pri ljudeh kot tudi pri živalih.

Ena izmed pomembnih značilnosti stramenopil, ki je pri Blastocystis spp. odsotna, je prisotnost vsaj enega bička v katerikoli stopnji življenjskega cikla organizma.

Pričakujemo, da bo pojavnost Blastocystis spp. višja v skupini otrok z drisko v primerjavi s kontrolno skupino zdravih otrok brez driske.

Znano je, da se Blastocystis spp. zadržuje v lumnu debelega črevesja, najpogosteje v neposredni bližini tesnih stikov med celicami.

Tudi pri živalih je Blastocystis spp. relativno pogost, a je njegova prevalenca odvisna od živalske vrste ter geografske lokacije.

Tradicionalne diagnostične metode, kot sta mikroskopski pregled in namnožitev v gojiščih omogočajo osnovno ugotavljanje prisotnosti Blastocystis spp. v kužnini.

Dolgoročne in kratkoročne analize so pokazale, da izboljšanje prehrambenih navad posameznikov vodi v povečanje razširjenosti in številčnosti Blastocystis spp..

Čeprav so ti mehanizmi pri nekaterih patogenih mikroorganizmih že dobro raziskani, pri Blastocystis spp. še niso povsem razjasnjeni.

Vse to podpira domnevo, da Blastocystis spp. ni škodljiv, temveč lahko celo predstavlja koristno komponento človeškega črevesnega mikrobioma.

Pri tej metodi vidimo Blastocystis spp. s fluorescenčnim mikroskopom kot fluorescirajoče okrogle celice različnih velikosti na temnem ozadju.

Poleg neposrednega učinka na črevesni epitelij, proteaze, ki jih izloča Blastocystis spp., vplivajo tudi na imunski odziv gostitelja.

Na podlagi teh ugotovitev sklepamo, da so psi verjetno naključni gostitelji Blastocystis spp. in ne njihov pomemben rezervoar.