Ta degeneracija je posledica projekcije zvezdnih parametrov v dvodimenzionalni prostor barve in izseva zvezde (to pravzaprav počnemo pri risanju CAMD).

Podatke, ki smo jih pridobili z generacijo stotih galaksij, uporabimo še za vizualizacijo vpliva poissonskega šuma na različnih delih CAMD.

Vidimo lahko, da se celoten CAMD razširi, nad glavno vejo pa nastane še ena, ki ji pravimo veja dvojnic.

V tej magistrski nalogi bomo za popis populacije dvojnih zvezd poskušali izkoristiti specifičnost položaja nerazločenih dvojnih zvezd na CAMD.

Opazimo lahko veliko raztresenost celotnega diagrama v desno, učinek pa je najmočnejši za najmasivnejše zvezde (levo zgoraj na CAMD).

Za te zvezde bo večji kmasa manjšal delež dvojnic, razdalja med CAMD pa se zaradi takšne kompenzacije zmanjša.

Spremembe v razvoju zvezde lahko vplivajo na svetlost in barvo zvezde in zato na njen položaj na CAMD.

To se lahko odraža v slabi napovedi izseva zvezde z določeno maso [29], kar lahko vodi v napačen položaj zvezde na CAMD.

Izgleda tudi, da imamo preveliko število zelo masivnih zvezd na glavni veji (na zgornjem levem delu CAMD).

Na sliki 4.14 lahko vidimo, da se oba CAMD dobro ujemata, edina izjema je pretirano število najmasivnejših zvezd na zgornjem levem koncu diagrama.

Res, s primerjanjem CAMD-jev najbolje ujemajoče sintetične galaksije in opazovalnih podatkov (slika 4.11) vidimo, da je tako močna pordečitev odločno prevelika.

Predvidevamo namreč, da parametri populacije dvojnih zvezd na CAMD pustijo značilen odtis, kar bomo želeli izkoristiti.

Levi graf: CAMD galaksije, ki se je najbolje prilegala opazovalnim podatkom (razdalja ε je bila najmanjša).

Izohrona je krivulja na CAMD, ki povezuje položaje zvezd različnih mas pri enaki starosti in kovinskosti.

To nato preverimo s primerjanjem CAMD-jev galaksij, ki se razlikujejo le po parametru epow , kar prikažemo na sliki 4.2.

V tabeli 1 so našteti vsi komponenti reakcijske mešanice, ki smo jih uporabili za pripravo mutantov domene CaMD.