sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "cellulovorans".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
C. cellulovorans izraža največjo endoglukanazno aktivnost (1,7 nmol/mg/min) ter nizko ksilanolitično in endoglukulanazno aktivnost.
Vse tri hidrolitične bakterije izražajo ksilanolitično in celulolitično encimsko aktivnost, C. cellulovorans ima najnižjo ksilanolitično in najvišjo celulolitično encimsko aktivnost.
Sprememb v arhejski združbi, z izjemo bioreaktorjev z dodanim C. cellulovorans, nismo dokazali oziroma so bile majhne.
Težave so se pojavile tudi pri vzorcih, ki so vsebovali C. cellulovorans.
Zaradi prisotnosti sorodnih klostridijev v bioreaktorjih in podobnosti genov je bilo sledenje C. cellulovorans z metodo DGGE oteženo.
Kot odskočno desko so si izbrali bakterijo Clostridium cellulovorans .
Dodatek C. cellulovorans je najmočneje vplival na zgradbo arhejske združbe (36-48 % spremembe).
C. cellulovorans in F. succinogenes S85 se v bioreaktorjih nista obdržala več kot en dan.
Clostridium cellulovorans smo kupili v zbirki DSMZ (DSM3052) in izvira iz metanogenega bioreaktorja, ki je fermentiral hibridni topolov les (Sleat in sod., 1984).
Clostridium cellulovorans je prvi izoliral Sleat s sodelavci leta 1984, dostopen je v nemški zbirki DSMZ pod številko 3052 (Sleat in sod., 1984).
Izredno dobra celulolitična in ksilanolitična aktivnost je izražena tudi v celulosomih C. cellulovorans (Doi in Tamaru, 2001).
Na začetku poskusa (dan 0) je podobnost med profilom bioreaktorja s kulturo C. cellulovorans in kokulturo C. cellulovorans in F. succinogenes S85 98 %.
Največjo spremembo arhejske združbe po 30 dneh poskusa smo dokazali v bioreaktorju z dodanim C. cellulovorans (do 48 % razlike) (Prilogi A9, A11).
P. xylanivorans Mz5T in C. cellulovorans, za razliko od F. succinogenes S85, poleg ogljikovega dioksida proizvajata tudi vodik (približno 20 %).
Sledijo ji bioaugmentacija s C. cellulovorans in s kokulturo C. cellulovorans in F. succinogenes S85.
Prisotnost P. xylanivorans Mz5T in C. cellulovorans smo opredelili s pomočjo pomnožkov DNA čiste kulture dodanih bakterij.
Med bioaugmentiranimi bioreaktorji smo največjo redukcijo KPK namerili v bioreaktorjih, bioaugmentiranimi s C. cellulovorans (2,1 gKPK/L) (Priloga A7).
Tako kot P. xylanivorans Mz5T, tudi C. cellulovorans proizvaja vodik (Slika 8) (Sleat in sod., 1984), zaradi katerega je hidrogenotrofna metanogeneza pospešena.
Izbrali smo bakterije Pseudobutyrivibrio xylanivorans Mz5T, Fibrobacter succinogenes S85 in Clostridium cellulovorans, ki imajo ksilanolitično in celulolitično encimsko aktivnost.
C. cellulovorans in F. succinogenes S85 smo testirali tudi v pilotnem bioreaktorju volumna 200 L na Čistilni napravi Laško (Slika 5).