V celinskih ekosistemih so proizvajalke toksičnih snovi največkrat cianobakterije, medtem ko so v morskih okoljih za škodljiva cvetenja največkrat odgovorni dinoflagelati.

To zato , ker se hranijo z algami dinoflagelati .

Skupine fitoplanktona so označene z naslednjimi okrajšavami: diat - diatomeje, nano - nanoflagelati, siliko - silikoflagelati, koko - kokolitoforidi, dino - dinoflagelati in n.i. - ni določeno.

Poseben primer predstavljajo dinoflagelati , ki v prisotnosti plenilca luminiscirajo , kar privabi tudi večje plenilce , zaradi katerih plenilci dinoflagelatov postanejo sami plen .

Med evkariontskimi mikroorganizmi pa so najpomembnejši diatomeje, kokolitoforidi, dinoflagelati in silikoflagelati.

Dinoflagelati so pomemben sestavni del fitoplanktonske združbe obalnega morja , ki lahko v določenih razmerah povzročajo različne vrste zastrupitev , nevarnih za ljudi .

To so simbiotski fotosintetski dinoflagelati, ki potrebujejo sončno svetlobo; korale, ki tvorijo grebene, se zato nahajajo predvsem v plitvi vodi.

Med najpogostejšimi predstavniki fitoplanktona so diatomeje in dinoflagelati.

Glavni prisotni fitoplanktoni so diatomeje (kremenaste alge) in dinoflagelati (ognjene alge), ki jih je v sedimentu veliko.

Tukaj so bile dominantne diatomeje , potem flagelati in dinoflagelati , cianobakterije , heterotrofne bakterije in drugi organizmi .

Prvi izraz pogosto prišteva zraven še druge zlato-rjave endosimbionte , kot so drugi dinoflagelati in diatomeje , zato se ga opušča .

Med evkariontskimi mikroorganizmi pa so najpomembnejˇsi diatomeje , kokolitoforidi , dinoflagelati in silikoflagelati .

Med biotoksine štejemo toksine , ki jih proizvajajo bakterije ( na primer butulin ) , plesni ( na primer aflatoksini , patulin ) , dinoflagelati ( ciguatoksin ) in rastline ( fitotoksini ) .

Znanstveniki pojasnjujejo ta fenomen s prisotnostjo mikroskopskih organizmov, imenovanih dinoflagelati, ki v vodi proizvajajo bioluminiscentni sijaj kot obrambni mehanizem pred plenilci.

V površinski sluzi so biologi opazili veliko različnih fitoplanktonskih vrst, med katerimi so prevladovali različni dinoflagelati, kokolitoforidi in diatomeje.

To so dinoflagelati, druga najštevilčnejša vrsta fitoplanktona za diatomejami, ki s toksini, ki jih proizvajajo, obarvajo vodo rdeče in tako ubijejo vse.

Ti lahko skupaj z dinoflagelati in bakterijami pri ljudeh z občutljivo kožo povzročijo draženje.

Dinoflagelati in bakterije pri ljudeh z občutljivo kožo nato povzročijo draženje.

Človeku škodljive toksine proizvajajo predvsem dinoflagelati oziroma ognjene alge ter diatomeje oziroma kremenaste alge .

Za svetlikanje morske vode , ki ga včasih opazimo med nočnim kopanjem , veslanjem ali plovbo v temi , pa so navadno odgovorni dinoflagelati .