Če pride do spremembe naboja zaradi encimskih ali kemijskih modifikacij, se ploščine vrhov elektroferograma spremenijo na račun ploščine drugih vrhov.

Zbrani podatki pa se nato analizirajo s posebno programsko opremo, ki poda rezultate v obliki kromatograma (elektroferograma).

Vrhovi elektroferograma predstavljajo fragmente različnih velikosti, površina vrhov predstavlja relativni delež fragmenta.

Velja omeniti, da smo predhodno, pred samim 'merjenjem' dolžin, pregledali vsak lokus na vseh vzorcih ter poskušali razbrati značilnosti krivulje elektroferograma.

V presejalni fazi smo ovrednotili rezultate fragmentne analize, ki se izpišejo v obliki elektroferograma.

V analizi podatkov s pomočjo dobljenega elektroferograma primerjamo relativne višine vrhov sond posameznega vzorca z relativnimi višinami sond različnih referenčnih vzorcev.

Tako bo tudi lažje predstaviti manjše vrhove, ki se v celotni sliki elektroferograma ne vidijo.

Signale progresivno izloča iz izvirnega elektroferograma, dokler jih več ni, izločeni signali predstavljajo relevante podatke.

S pomočjo literature, velikosti posameznih fragmentov in primerjave profilov elektroferogramov smo nato poskusili identificirati posamezen vrh elektroferograma.

Rezultati so navedeni kot odstotki površine vrhov glavnega vrha ter vsote kislih in vsote bazičnih različic, glede na celotno površino elektroferograma.

Rezultati se interpretirajo glede na oddano fluorescenco, ki ga računalniški program iz oblike elektroferograma prevede v nukleotidno zaporedje.

Rezultati nukleotidnega zaporedja so prikazani v obliki barvnega elektroferograma.

Rezultati analize so predstavljeni v obliki kromatograma in elektroferograma.

Rezultate sekvenciranja smo vrnjene prejeli v obliki elektroferograma (graf kakovosti zaporedij), v neobdelani obliki.

Rezultat sekveniranja je podan v obliki elektroferograma s fluorescentnimi vrhovi in pripadajočim nukleotidnim zaporedjem.

Rezultat je v obliki elektroferograma, na katerem so izrisani različni vrhovi, ki skupaj sestavljajo značilen profil mikrobne združbe v posameznem vzorcu.

Pri tistih spremembah nukleotidnega zaporedja, ki so spremenile aminokislino, sem dodala tudi sliko elektroferograma.

Pri stari metodi je nekoliko bolj izrazita skupina treh vrhov z manjšo molekulsko maso, ki se pojavijo na začetku elektroferograma.

Pregledali smo elektroferograme sekvenc, da bi našli morebitne napake pri sekvenciranju in prenosu podatkov iz elektroferograma v nukleotidno zaporedje.

Prav tako je bila resolucija elektroferograma boljša pri manjši velikosti detekcijskega okna.